Spori v zvezi z blagovno znamko (Vir: Pixabay)
Do kršitev pravic iz blagovne znamke pride velikokrat. Slednja namreč predstavlja ugled in kakovost produktov, zaradi česar so jim potrošniki bolj naklonjeni. Sodišča se zato pogosto ukvarjajo z odločanjem, kdo in kako je neupravičeno uporabljal čigavo blagovno znamko.
1. Victoria’s Secret v Victor’s Litttle Secret
Leta 2002 je ameriški proizvajalec spodnjega perila Victoria Secret vložil tožbo proti lastniku trgovine z erotičnimi pripomočki Victor’s Secret iz Kentuckya. Slednji je še med postopkom spremenil ime svoje trgovine v Victor’s Little Secret. A vložnik tožbe je kljub temu nadaljeval s postopkom na sodišču. Po mnenju tožnika je bila podlaga za spor ustvarjanje zmede in negativnih asociacij pri potrošnikih ter zmanjšanje unikatne edinstvenosti znamke Victoria’s Secret.
Sodišče je odločilo v prid lastniku trgovine Victor’s Little Secret. Tožniku namreč ni uspelo dokazati dejanske škode, ki naj bi nastala v tem primeru. Kot rezultat te sodbe je bila v letu 2006 spremenjena zakonodaja, v kateri ni potrebno dokazati nastanka dejanske škode, ampak samo možnost za nastanek slednje. Prvotna sodba je bila razveljavljena.
2. VOGUE My Style
Založniški hiši iz New Yorka in Pariza, zadolženi za izdajo revije Vogue, sta leta 2009 naperili tožbo zaradi kršitve blagovne znamke proti švicarskemu izdelovalcu ur na podlagi uporabe slogana “VOGUE My Style”. Tožnika sta zatrjevala, da je uporaba besede VOGUE v velikih tiskanih črkah znak, ki ga potrošniki neposredno povezujejo z blagovno znamko svetovno znane revije. To sta uspela tudi dokazati, in sicer tako, da sta opravila anketo med skupino švicarskih prebivalcev, v kateri je vsak četrti zatrdil, da besedo VOGUE povezuje z revijo.
Potrebujete pomoč pri registraciji blagovne znamke?
Leta 2012 je sodišče odločilo v prid tožnikom, kar je ustvarilo kar nekaj debate v stroki. Kritiki odločitve sodišča so zatrjevali, da ne obstaja nobena relevantna povezava med tako različnima produktoma, zaradi česar bi se lahko ustvarila zmeda pri potrošnikih.
3. Superhero
Ena od najbolj polemičnih znamk je zagotovo beseda “superhero” in različice le-te. Blagovna znamka je bila registrirana v skupnem imetništvu Marvel in DC Comics že leta 1960. V pravni stroki še vedno poteka debata o legitimnosti takšne blagovne znamke. Ta naj bi bila bolj opisna kot pa razlikovalna, kar predstavlja absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke. Še dandanes Marvel in DC Comics aktivno vzdržujeta znamko s sprožanjem pravnih postopkov proti vsakemu stripu, ki bi v svojem naslovu uporabil besedo “superhero”.
4. Apple Corps v Apple Inc
Leta 1967 je glasbena skupina The Beatles ustanovila multimedijsko podjetje Apple Corps. Slabo desetletje kasneje je Steve Jobs s sodelavci ustanovil podjetje Apple Computer (trenutno Apple Inc), ki proizvaja številne svetovno znane produkte (iPhone, iPad, iPod itd.). Od takrat je Apple Corps večkrat vložil tožbo proti Apple Computer zaradi kršitve blagovne znamke. Prva tožba (leta 1981) se je končala s poravnavo, Apple Computer je moral plačati odškodnino zaradi neupravičene uporabe in se zavezati, da se ne bo ukvarjal z glasbenim področjem.
Sledila sta še dva spora. Prvi leta 1989, ko je Apple Computer v svoje glasbene predvajalnike vgradil možnost predvajanja MIDI datotek. Nato še leta 2003 z lansiranjem iTunes. Apple Corps je sprožil obe tožbi in obakrat izgubil. Po poravnavi, katere vsebina ni znana javnosti, je Apple Inc postal lastnik znamke Apple, ki jo licencira Apple Corps-u, kadar jo slednji potrebuje.
5. “redskins”
V sporih glede blagovne znamke pa se ne odloča vsakokrat, kdo je lastnik in tako upravičen do uporabe znamke. Primer Harjo v Pro-Football Inc je odprl vprašanje, ali lahko določena znamka sploh obstaja ali ne.
Pro-Footbal Inc je korporacija, ki lasti ameriško nogometno ekipo Washington Redskins. Leta 1992 je Susan Harjo, aktivistka za pravice ameriških domorodcev (Indijancev), vložila več tožb za izbris znamk, ki vsebujejo besedo “redskins”. Argument na njeni strani je bil, da ta beseda omalovažuje Indijance. Končni zmagovalec je bila Pro-Footbal Inc zaradi pravne tehnikalije. Tožnik namreč izgubi pravico zahtevati pravno varstvo, če je od nastanka negativne posledice do vložitve tožbe preteklo preveč časa.
6. Gilette v LA Laboratories
Leta 2005 je Gilette izgubil pravni spor proti LA Laboratories, finskem podjetju, ki je tržilo brivnike pod blagovno znamko Parason Flexer. Na embalaži njihovih brivnikov je bilo zapisano: “Britvice Parason Flekser in Gilette Sensor so kompatibilne s tem brivnikom.”
Sodišče je odločilo, da LA Laboratories lahko uporablja blagovno znamko Gilette za namene sporočanja potrošnikom o možnosti uporabe brivnikov. Saj je to v duhu trgovanja in proste konkurence, prav tako pa je to primerno z vidika potrošnika.
7. Wrigley’s doublemint
Leta 2003 je Sodišče EU zavrnilo poskus registracije znaka “doublemint” kot blagovne znamke, ki ga je zahteval proizvajalec žvečilnih gumijev Wrigley. Predlog za registracijo je bil zavrnjen, saj je beseda “doublemint” preveč opisna, torej nima zadostnega razlikovalnega učinka.
Sodno prakso glede EU znamke lahko najdete na tej povezavi, slovensko sodno prakso glede blagovnih znamka pa na tej povezavi.
Vir: UWELINGO
