Ali se splača vlagati v kriptovalute? (Vir slike: Pixabay)
Znano podjetje Deloitte je ob koncu lanskega leta objavilo obsežno poročilo z naslovom Evolucija tehnologije veriženja blokov: Uvidi s platforme GitHub (Evolution of Blockchain Technology: Insights from the GitHub Platform). Poročilo vsebuje rezultate raziskave, v okviru katere so v podjetju analizirali projekte, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov (angl. blockchain) in so nastali na odprtokodni razvijalski platformi GitHub.
Gre za eno prvih empiričnih analiz področja tehnologije veriženja blokov. Izsledki raziskave nam lahko pomagajo pri razumevanju omenjene tehnologije, njenega razvoja in z njo povezanega ekosistema.
Ključni izsledki raziskave so predstavljeni na spodnji shemi, podrobneje pa so opisani v nadaljevanju prispevka.
Ključni izsledki raziskave podjetja Deloitte. (Vir slike: Deloitte)
Platforma GitHub
GitHub je največja razvijalska platforma na svetu. 24 milijonov uporabnikov je na njej ustvarilo več kot 68 milijonov projektov.
Pomembna lastnost platforme GitHub je odprtokodnost. Odprtokodno okolje je idealno za začetni in nadaljnji razvoj tehnologije veriženja blokov, saj se razvijalcem in njihovim nadrejenim ni treba ukvarjati z ustvarjanjem in plačevanjem licenc za eksperimentalne, nepreverjene rešitve, ki ne bodo nujno uspešne.
V okviru platforme je bilo tako ustvarjeno tudi ogromno število projektov, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov. Prav zato so se v podjetju Deloitte lotili analize podatkov, pridobljenih s platforme.
Izjemen porast blockchain projektov
Programska koda, ki poganja kriptovaluto bitcoin, je bila objavljena aprila 2009. Število projektov, ki so na kakršen koli način povezani s tehnologijo veriženja blokov, od takrat stalno narašča. Vsako leto je na platformi GitHub objavljenih povprečno 8.600 tovrstnih projektov. Skupno število blockchain projektov presega 86.000.
Leta 2016 je bilo na novo objavljenih skoraj 27.000 blockchain projektov, v prvi polovici leta 2017 (ki ga še zajema raziskava) pa že skoraj 25.000 projektov. Izjemen porast tovrstnih projektov na platformi GitHub prikazuje tudi naslednji grafikon.
Število blockchain projektov na platformi GitHub. (Vir slike: Deloitte)
Kdo ustvarja blockchain projekte?
Raziskovalce podjetja Deloitte je zanimalo tudi, kdo razvija projekte, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov. Prišli so do zanimive ugotovitve, da se v razvoj projektov vedno pogosteje vključujejo organizacije.
Leta 2010 so organizacije razvijale manj kot en odstotek vseh projektov na platformi GitHub. Danes to število dosega sedem odstotkov, na področju veriženja blokov pa celo 11 odstotkov. Trend uspešnih odprtokodnih blockchain iniciativ, ki jih podpirajo večje, komercialne organizacije, se bo tako po mnenju raziskovalcev še nadaljeval.
Med najpomembnejšimi projekti, ki so jih razvile organizacije, ne posamezniki, so platforme (kot so Ethereum, Ripple, Corda in Quorum), ki jih razvijalci danes uporabljajo za razvoj novih aplikacij. Takšni projekti tako predstavljajo hrbtenico za tisoče drugih projektov.
Kar 18 od najpomembnejših 20 projektov na področju veriženja blokov so tako razvile različne organizacije. Na prvem mestu je, pričakovano, kriptovaluta bitcoin s 627 razvijalci in skoraj 12.000 sledilci.
V spodnji razpredelnici so najpomembnejši projekti razporejeni glede na priljubljenost, citiranje oziroma kopiranje in sodelovanje. Za večjo različico razpredelnice kliknite nanjo.
Stopnja umrljivosti blockchain projektov
Dejstvo je, da večino odprtokodnih projektov njihovi razvijalci opustijo, nekateri pa ne dosežejo širše prepoznavnosti. Na žalost tudi projekti, povezani s tehnologijo veriženja blokov, pri tem niso izjema.
Analiza podjetja Deloitte je tako pokazala, da je aktivnih le osem odstotkov tovrstnih projektov. »Aktivni« projekti so tisti, ki so bili posodobljeni vsaj enkrat v zadnjega pol leta. Organizacije so na tem področju uspešnejše od posameznikov: aktivnih je le sedem odstotkov projektov posameznih uporabnikov, medtem ko ta številka pri projektih, ki jih vodijo organizacije, dosega 15 odstotkov.
Seveda se stopnje umrljivosti oziroma neuspeha projektov ne da natančno napovedati. Ključno pa je razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost posameznih projektov. Raziskava podjetja Deloitte je izluščila 11 takšnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši naslednji trije:
- Projekti, ki jih razvijajo posamezniki, imajo krajšo življenjsko dobo od projektov, za katerimi stojijo organizacije. Poleg tega gre pri takšnih projektih pogosteje za samostojne aplikacije tehnologije veriženja blokov kot za temeljne knjižnice, ki omogočajo oblikovanje različnih aplikacij. Samostojni razvijalci tako pogosteje razvijajo in prototipirajo ideje, ki niso uspešne.
- Naslednji pomemben dejavnik je koncentracija doprinosov k projektu. Predstavljena raziskava je pokazala, da imajo najvišjo stopnjo umrljivosti projekti, katerih vsebino je v večini prispeval en sam posameznik. Pogosto se zgodi, da se takšen samostojni ali glavni razvijalec osredotoči na druge projekte ali se preprosto neha ukvarjati z dotičnim. To lahko hitro povzroči neuspeh projekta. Po drugi strani k najuspešnejšim projektom prispeva več posameznikov v podobni meri. Takšna delitev dela je značilna predvsem za projekte, ki jih razvijajo organizacija.
- Projekti z večjim številom kopij oziroma vejitev (angl. forks) se lahko pohvalijo z daljšo življenjsko dobo od projektov, ki imajo malo ali nič kopij. S tem je povezana tudi višja stopnja umrljivosti kopij projektov, ki večinoma ne pridobijo toliko podpornikov oziroma uporabnikov kot osnovni, izvirni projekti.
Drugi zanimivi izsledki
Poročilo podjetja Deloitte izpostavlja še nekatere druge izsledke raziskave. Med drugim so se raziskovalci osredotočali tudi na skupnosti, ki so se oblikovale na posameznih ožjih področjih znotraj hitro rastočega področja tehnologije veriženja blokov.
Zanimala jih je tudi geografska razpršenost razvijalcev blockchain projektov. Največ talentov s tega področja se nahaja na področju San Francisca. Na drugem in tretjem mestu se nahajata New York in London.
Najbolj priljubljen programski jezik za razvijanje projektov, povezanih s tehnologijo veriženja blokov, je C++. Raziskovalci pa so ugotovili tudi, da je vedno bolj razširjen Googlov programski jezik Go, ki se je povzpel na drugo mesto najpogosteje uporabljenih jezikov.
Zaključek
Predstavljena raziskava je pomembna, saj gre za eno prvih empiričnih raziskav tehnologije veriženja blokov. Omogoča nam vpogled v razvoj tehnologije, uspešnost projektov in celotni ekosistem. Vse to je ključnega pomena za vsakogar, ki se želi aktivno vključiti v hitro razvijajoče se področje.
Vir: Deloitte
