Cene energentov in hrane vplivale na polovico rasti potrošniških cen

Na letni ravni so se februarske cene (indeks cen življenjskih potrebščin) v Sloveniji v povprečju zvišale za 6,9 % (v istem mesecu 2021 je bila 1-odstotna deflacija). Povprečna 12-mesečna rast je bila 3,1-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta so cene upadle za 0,5 %). Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 8,5 %, cene storitev pa za 3,7 %.
Vir slike: Pixabay

Vir slike: Pixabay

Blago dnevne porabe je bilo dražje za 9,5 %, trajno blago za 8,5 % in poltrajno blago za 4,9 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (za 19,6 %).

Električna energija se je podražila za 15 %, plin za 25,6 %, tekoča goriva za 10,3 %, trda goriva za 11,6 % in toplotna energija za 52,1 %. 26,6-odstotno zvišanje cen goriv za osebna vozila je inflacijo dodatno zvišalo za 1 odstotno točko. Prav toliko, 1 odstotno točko, je k letni inflaciji prispevala tudi dražja hrana. Znižale so se le cene izdelkov in storitev iz skupine komunikacij, ki so ublažili inflacijo za 0,2 odstotne točke.

Februarja je mesečna rast cen (glede na januar 2022) znašala 1,4 %. Inflacijo so najbolj, vsak za 0,3 odstotne točke, zvišali dražja hrana, električna energija in počitniški paketi. Višje cene oblačil, gospodinjskega pohištva in bencina so k inflaciji dodale vsaka po 0,1 odstotne točke. Vse preostale februarske podražitve so prispevale nadaljnje 0,5 odstotne točke. Inflacijo so, vsak po 0,1 odstotno točko, blažili cenejša obutev, zemeljski in mestni plin ter izdelki in storitve iz skupine zdravstva.

Kako je z rastjo BDP v Sloveniji?

BDP v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju leta 2021 povečal za 5,4 % (glede na predhodno četrtletje), kar je bilo 10-krat več kot v EU-27 (0,4 %) ali v območju evra (0,3 %). Glede na 4. četrtletje 2020 je bil BDP v Sloveniji večji za desetino, kar je bila visoka rast (le v 2. četrtletju je bila višja, pri 16,1 %).

V celotnem letu 2021 je bila rast 8,1-odstotna, kar je bilo več od zadnjega konsenza (6,7 %). Potrošnja gospodinjstev je porasla za 11,6 %, države za 3,9 % in bruto investicij v osnovna sredstva za 12,3 %. Tudi zaloge so pozitivno prispevale k rasti, v višini 0,8 odstotne točke. Izvoz blaga in storitev je bil realno višji za 13,2 %, uvoz pa za 17,4 %. Odražal je tako večji uvoz polproizvodov za predelovalno dejavnosti, ki 80 % le-te izvozi, kot večjo potrošnjo gospodinjstev, države in investicij. K celotni rasti BDP je tako predvsem prispevala višja potrošnja gospodinjstev. Ta je bila realno višja za 4,3 % glede na leto 2019. Glede na to leto (2019) je bila potrošnja države višja za 8,3 %, bruto investicij za 3,1 %, izvoza za 3,4 %. Izvoz storitev je znotraj tega še zaostajal za 7 %, zaradi 50-odstotnega izpada pri potrošnji tujih turistov v Sloveniji. Slovenski BDP je bil konec 2021 realno višji za 3,5 % glede na leto 2019, mediana med državami EU-27 je bila pri 0,8 %.

 

Vir: GZS Slovenije

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Virtualna pisarna – VSE na enem mestu

Virtualna pisarna – VSE na enem mestu

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na naši SPOT točki na enem mestu hkrati odprete podjetje / spremenite sedež podjetja. Preberite več >>


Bomo leta 2030 ustvarili dvakrat več startupov kot danes?

Bomo leta 2030 ustvarili dvakrat več startupov kot danes?

Državni sektretar Matevž Frangež je ta teden na konferenci Podim predstavil izhodišča Slovenske startup strategije. Cilj strategije, ki je nastajala v sodelovanju z aktivnimi deležniki ekosistema, je do leta 2030 doseči preboj Slovenije med najbolj privlačna okolja za startup podjetja. Preberite več >>

Prijavite svoje dohodke iz tujine

Prijavite svoje dohodke iz tujine

V primeru da so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki davčnega zavezanca, le-ta ne bo prejel Informativnega izračuna dohodnine in mora sam vložiti napoved za letno odmero dohodnine. Preberite več >>

Si predstavljate svet brez CV? Morda bomo kmalu tam

Si predstavljate svet brez CV? Morda bomo kmalu tam

Ko smo v iskanju zaposlitve, je prva stvar, ki nam pade na pamet življenjepis. Ta dokument, v katerem predstavimo izobrazbo, delovne izkušnje in spretnosti, je že dolgo nepogrešljiv del prijave za delo. Klasičen CV pa bi lahko kmalu postal zastarel, opozarjajo strokovnjaki, vsaj v takšni obliki, kot ga poznamo danes. Preberite več >>

Diplome pri zaposlovanju niso več tako iskane

Diplome pri zaposlovanju niso več tako iskane

Po nedavnih raziskavah se vedno več podjetij pri zaposlovanju obrača h kompetencam ter dokazano pridobljenim sposobnostim kandidata in ne več toliko k izobrazbi ali preteklim izkušnjam. Preberite več >>

Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Pred kratkim je minilo tri mesece od začetka uporabe novele zakona o evidencah delovnega časa zaposlenih v podjetjih. Po treh mesecih uporabe je ministrstvo že lani napovedalo, da bo uvedlo morebitne izboljšave novele zakona. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Finančna uprava bo v letu 2024 prejela podatke o dohodkih, ki so bili ustvarjeni s poslovanjem preko spletnih platform v preteklem letu 2023. Zakonska podlaga temelji na direktivi DAC7, ki je bila v okviru Evropske unije sprejeta v letu 2021. Preberite več >>

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Od januarja 2024 dalje bodo zavezanci za obračun obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje prvič obračunali tudi novi obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Določen je v fiksnem mesečnem znesku 35 evrov. Preberite več >>

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Finančna uprava je izplačilo za izjave, prejete do konca septembra, izvedla 10. oktobra 2023. Na podlagi vseh prejetih izjav v septembru, je tako Finančna uprava nakazala zaprošeno pomoč. Nakazila so prejeli upravičenci, samozaposleni zaradi posledic poplav in plazov v avgustu 2023, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Preberite več >>

Oznake:,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje