Davčna pogača – kdo jo speče in kdo poje

Davki se v Sloveniji pobirajo na različne načine in od različnih subjektov, na drugi strani pa se porabljajo za različne namene. Če še ne veste, kdo največ prispeva v državno blagajno in kdo iz nje največ črpa, vabljeni k branju.
Davčna pogača - kdo jo speče in kdo poje

Davčna pogača (Vir slike: freeimages.com)

Davki se v Sloveniji preko obdavčitve dohodkov, potrošnje in premoženja stekajo v državno blagajno, ki jo sestavljajo štiri blagajne: državni proračun, proračuni občin, blagajna Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter blagajna Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Iz sredstev, zbranih v državni blagajni, država na podlagi sprejetega proračuna financira pokojnine, socialno zaščito, zdravstvo, izobraževanje, servisira javni dolg, financira ekonomske dejavnosti (kot npr. kmetijstvo, transport, trgovino), javni red in varnost, rekreacijo, kulturo in religijo, okolje in prostor, obrambo in druge javne storitve.

Več davčnih vsebin najdete v podjetniškem kotičku Računovodstvo in davki

Kaj vse je v Sloveniji obdavčeno?

  • Dohodki (plača, dohodki iz dejavnosti ipd.)
  • Potrošnja (nakup izdelkov ali storitev)
  • Premoženje (nepremičnine in nekatere premičnine)

Kako se pri nas odmeri davek?

  • Preko samoobdavčitve: podjetniki in podjetja obračunajo davek sami s predložitvijo davčnega obračuna
  • Z odločbo davčnega organa: pri dohodkih od najemnin, pri obrestih, pri dobičkih iz kapitala, pri dohodkih iz tujine itd.
  • Z davčnim odtegljajem: ob izplačilu dohodka izplačevalec v imenu prejemnika dohodka obračuna in plača davke

Kateri davki v največji meri polnijo državno blagajno in kateri v najmanjši?

V državno blagajno se steče največ denarja od plačevanja prispevkov za socialno varnost ter od davka na dodano vrednost. Najmanjši delež pa prispeva davek na premoženje.

Prihodki v državno blagajno V odstotkih V evrih (v milijonih)*
Prispevki za socialno varnost 32 5.123
Davek na dodano vrednost 20 3.090
Drugi prihodki 13 2.001
Dohodnina 13 2.020
Trošarine 10 1.565
Sredstva iz EU 7 1.204
Davek od dohodkov pravnih oseb 3 421
Davek na premoženje 2 296
SKUPAJ 100 15.720

*navedeni deleži in zneski so le ocene, izračunane na podlagi proračuna za leto 2014 in apliciranja podatkov Statističnega urada RS iz leta 2012 po metodologiji COFOG na leto 2014

Prispevki za socialno varnost se obračunavajo po načelu “vsako delo/prihodek šteje”. Tako se obračunavajo od plače delavcev, od zaslužka s.p.-jev, od honorarjev iz civilnih pogodb (avtorskih, podjemnih itd.), od izplačil preko študentskih napotnic, od plačila za opravljanje osebnega dopolnilnega dela.

Davek na dodano vrednost je potrošni davek, katerega pri prometu blaga, materiala, opreme, storitev plačujemo vsi v potrošni verigi – od proizvajalca do trgovca na debelo, trgovca na drobno in na koncu potrošnika. 

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb, obračunan po progresivni dohodninski lestvici, kar pomeni, da tisti z višjimi prihodki plačajo več dohodnine kot tisti z nižjimi. 45 odstotkov sredstev, pobranih iz naslova dohodnine se prerazporedi v proračune občin.

Drugi prihodki so sestavljeni iz sodnih in upravnih taks, denarne kazni, domače in tuje donacije, udeležba na dobičku javnih podjetij in javnih finančnih institucij, dohodki od premoženja (koncesije, zakupnine, najemnine), prihodki od obresti, kapitalski prihodki (prihodki od prodaje osnovnih sredstev, prihodki od prodaje zalog, zemljišč in nematerialnega premoženja).

Za katere namene se uporabijo sredstva, pobrana preko davkov?

Največji del pobranih davkov se nameni za pokojnine in zdravstvo, najmanj pa za okolje in prostor ter vojsko.

Odhodki iz državne blagajne V odstotkih V evrih (v milijonih)**
Pokojnine 25 4.293
Socialna varnost 16 2.604
Zdravstvo 14 2.342
Izobraževanje 13 2.160
Gospodarske dejavnosti 8 1.315
Javna uprava 7 1.194
Odplačevanje javnega dolga 6 953
Šport, kultura, religija 3 600
Javni red in varnost 3 600
Okolje in prostor 3 489
Obramba države 2 362
SKUPAJ 100 16.912

**Ocene odhodkov so narejene na podlagi predvidene konsolidirane bilance javnih financ za leto 2014, ki zajema štiri blagajne (državni proračun, proračune občin, blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje) in ne vsebuje celotnih odhodkov sektorja države, ter apliciranja podatkov Statističnega urada RS iz leta 2012 po metodologiji COFOG  na leto 2014. Prav tako v ocene prikaza odhodkov države niso vključeni enkratni ukrepi države za stabilizacijo bančnega sektorja v letu 2014.

Denar zbran od prispevkov za socialno varnost se v največji meri porabi za pokojnine in zdravstvene storitve, preostanek se ga nameni za starševsko varstvo (porodniška nadomestila ipd.) in za nadomestila za brezposelnost. Glede na trenutne razmere se bo odstotek namenjen za pokojnine še povečeval. Trenutno za enega upokojenca dela 1,4 delavca.

Sredstva socialne zaščite se namenijo predvsem za pomoč socialno ogroženim družinam in otrokom, brezposelnim, bolnim in invalidnim.

Sredstva za zdravstvo se namenijo bolnišnični in zunajbolnišnični oskrbi, nakupu zdravil ter medicinskih pripomočkov.

Večina sredstev za financiranje gospodarskih dejavnosti je namenjenih transportu, splošnim ekonomskim in trgovinskim zadevam ter zadevam, povezanim z zaposlovanjem, kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in lovu ter komunikacijam.

Odhodki za druge storitve javne uprave gredo za delovanje nekaterih državnih organov, kot so državni zbor, ministrstvo za zunanje zadeve, davčni uradi, upravne enote idr.

Servisiranje javnega dolga se nanaša na plačila obresti za izvedene zadolžitve na domačem in tujih trgih.

Sredstva za šport, kulturo in religijo so namenjena kulturnim storitvam, storitvam radia, televizije in založništva, rekreacijskim in športnim storitvam ter verskim in drugim družbenim storitvam.

Za vzdrževanje javnega reda in miru so iz proračuna plačani policija, sodišča in drugi pravosodni organi, gasilci in zapori.

Večina sredstev, namenjenih za okolje in prostor, se uporabi za ravnanje z odpadki, odpadno vodo in zmanjševanjem onesnaževanja, oskrbi z vodo, stanovanjski dejavnosti, javni razsvetljavi ter varstvu biološke raznovrstnosti in krajine.

Sredstva za obrambo države pa si razdelijo vojska in civilna zaščita.

Povzeto po: 

Oznake: ,