Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

Dopolnilna dejavnost na kmetiji kot možnost dodatnega zaslužka

Dopolnilna kmetijska dejavnost predstavlja vir dodatnega zaslužka in omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti. Kot sekundarna dejavnost prispeva k boljši izrabi pridelkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti.
traktor

Opravljanje dopolnilne kmetijske dejavnosti ni mogoče brez predhodno pridobljenega dovoljenja. (Vir slike: Pixabay)

Dopolnilna kmetijska dejavnost je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost. Izvaja jo lahko član kmetije, ki jo predhodno ustrezno priglasi in za to pridobi dovoljenje. Na isti kmetiji je možno opravljati več dopolnilnih dejavnosti, vendar se za isto vrsto dejavnosti lahko določi le en nosilec. Temu sicer lahko pomagajo člani kmetije in tamkajšnji zaposleni, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

Osnovna dejavnost kot temeljna dejavnost

Dopolnilna kmetijska dejavnost se izvaja na kmetijah, kjer že opravljajo določene osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost se pri tem šteje vsaka pridelava kmetijskih in gozdarskih pridelkov v okviru kmečkega gospodinjstva, kot je določena z veljavno zakonodajo. Bistveno je, da pridelkom po njihovem biološkem preobražanju ni spremenjena oblika – niso na kakršen koli način predelani. Takšna dejavnost se mora izvajati na zemljiščih, ki so ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.

Med osnovne dejavnosti sodijo čebelarstvo, pridelava poljščin, živinoreja, pridelava različnih vrst sadja, hmelja, grozdja in oljk, gojenje in varstvo gozda ter dela za vzdrževanje lastnih gozdnih cest. Kot del pridelave se šteje tudi priprava izdelkov za prodajo – čiščenje, luščenje in sortiranje (ti postopki se še ne štejejo za predelavo pridelka).

Kot primer primarnega proizvoda lahko navedemo sadje. V primeru da to sadje predelamo v sok, pa pride do spremembe prvotne oblike pridelka v sekundarni produkt, kar že sodi v dopolnilno dejavnost.

Izpolnjevanje pogojev za dopolnilno kmetijsko dejavnost in pridobitev dovoljenja

Nosilec dopolnilne kmetijske dejavnosti mora le to pred pričetkom priglasiti pristojni upravni enoti. Po plačilu pristojbine v višini 18,10 evra ta izda dovoljenje v 60 dneh. Poseben obrazec sicer ni predpisan, mora pa nosilec dejavnosti v vlogi navesti:

  • svoje osebne podatke,
  • lokacijo opravljanja dejavnosti,
  • številko kmetijskega gospodarstva te kmetije,
  • vrsto dopolnilne dejavnosti (s šifro SKD) in
  • časovno obdobje opravljanja (če gre za sezonsko dopolnilno dejavnost).

Če vložnik vloge ni hkrati tudi nosilec kmetije, mora k vlogi priložiti soglasje nosilca kmetije, s katerim mu ta dovoljuje da na njegovi kmetiji opravlja dopolnilno dejavnost.

Ko upravna enota odloča o podelitvi dovoljenja za dopolnilno dejavnost najprej preveri ali kmetija izpolnjuje dva osnovna pogoja:

  • v uporabi mora imeti najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin. V primeru da se ukvarja s predelavo medu, mora imeti najmanj 10 evidentiranih čebeljih družin,
  • letni dohodek dopolnilne dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih plač v preteklem letu, oziroma petih povprečnih plač, če gre za kmetijo na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Posebni pogoji vezani na vrste dopolnilnih dejavnosti

Za določene dopolnilne dejavnosti so predpisani tudi dodatni pogoji, ki so vezani na kmetijske površine. V primeru opravljanja dopolnilne dejavnosti:

  • predelave gozdnih sadežev, gozdnih lesnih sortimentov ter proizvodnje in prodaje energije iz lesne biomase, je potrebno imeti v lasti še 0,6 hektarja gozda
  • izdelave enostavnih izdelkov iz lesa in domače suhorobarske galanterije, je potrebno imeti v lasti najmanj 2,0 hektarja gozda
  • predelave zelišč, je potrebno imeti v uporabi najmanj 0,02 hektarja površin z zelišči
  • vzreje in predelave vodnih organizmov, se zahteva vodno zemljišče, vpisano v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov.

Nosilci dopolnilnih dejavnosti svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic in tečajev ter usposabljanje na kmetiji, pa potrebujejo tudi ustrezno izobrazbo, ki jo predpisuje Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Če vložnik izpolnjuje pogoje, mu upravna enota izda dovoljenje in podatke vpiše v Register kmetijskih gospodarstev. Tja se vpiše tudi podatek o letnem dohodku iz dopolnilne dejavnosti, ki ga je zavezanec dolžan sporočiti sam.

Vrste dopolnilnih kmetijskih dejavnosti

Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji navaja, katere vrste dopolnilnih dejavnosti je možno opravljati. To so:

  • predelava primarnih kmetijskih pridelkov, medu, zelišč, gozdnih sadežev, gob ipd. (proizvodnja moke, peka kruha in peciva, proizvodnja olja, predelava sadja in zelenjave, proizvodnja sokov, zakol živali in predelava mesa, predelava mleka, predelava zelišč, predelava medu, proizvodnja piva in fermentiranih pijač itd.);
  • predelava gozdnih lesnih sortimentov (izdelava lesene embalaže, izdelava izdelkov iz lesa, izdelava lesnih briketov in drv);
  • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij (lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, prodaja na kmetiji in od vrat do vrat, prodaja na drobno po pošti ali preko interneta, prodaja trgovcem na drobno);
  • vzreja in predelava vodnih organizmov;
  • turizem na kmetiji (turistične kmetije z nastanitvijo, ježa živali, športni ribolov, piknik prostori itd.);
  • dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki (lončarstvo, tkalstvo, pletenje, suhorobarstvo, medičarstvo, svečarstvo, kovaštvo, mizarstvo, tesarstvo, slamnikarstvo, izdelovanje narodnih noš, oglarstvo, peka na tradicionalen način, predelava zelišč, itd.);
  • predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov
  • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;
  • svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;
  • socialno-varstvene storitve.

Kaj pa davki in prispevki?

Višina prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo odvisna od statusa nosilca (ali je zavarovan kot kmet, zaposleni) in od odločitve o vključitvi v zavarovanje. Nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so tudi zavezanci za plačilo davka od dohodkov iz dejavnosti. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se pri tem šteje dohodek brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, kot je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine. Zavezanec lahko davčno osnovo ob upoštevanju pogojev ugotavlja tudi z upoštevanjem normiranih odhodkov.

VIRI: Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, Zakon o kmetijstvu

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na naši SPOT točki odprete podjetje / spremenite sedež podjetja. Preberite več >>


Diplome pri zaposlovanju niso več tako iskane

Diplome pri zaposlovanju niso več tako iskane

Po nedavnih raziskavah se vedno več podjetij pri zaposlovanju obrača h kompetencam ter dokazano pridobljenim sposobnostim kandidata in ne več toliko k izobrazbi ali preteklim izkušnjam. Preberite več >>

Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Pred kratkim je minilo tri mesece od začetka uporabe novele zakona o evidencah delovnega časa zaposlenih v podjetjih. Po treh mesecih uporabe je ministrstvo že lani napovedalo, da bo uvedlo morebitne izboljšave novele zakona. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Finančna uprava bo v letu 2024 prejela podatke o dohodkih, ki so bili ustvarjeni s poslovanjem preko spletnih platform v preteklem letu 2023. Zakonska podlaga temelji na direktivi DAC7, ki je bila v okviru Evropske unije sprejeta v letu 2021. Preberite več >>

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Od januarja 2024 dalje bodo zavezanci za obračun obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje prvič obračunali tudi novi obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Določen je v fiksnem mesečnem znesku 35 evrov. Preberite več >>

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Finančna uprava je izplačilo za izjave, prejete do konca septembra, izvedla 10. oktobra 2023. Na podlagi vseh prejetih izjav v septembru, je tako Finančna uprava nakazala zaprošeno pomoč. Nakazila so prejeli upravičenci, samozaposleni zaradi posledic poplav in plazov v avgustu 2023, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Preberite več >>

Obračun prispevkov za solidarnostno delovno soboto

Obračun prispevkov za solidarnostno delovno soboto

Na eDavkih je na voljo obrazec "Obračun prispevkov za Sklad za obnovo Slovenije". Ta obrazec predloži delodajalec, ki je organiziral solidarnostno delovno soboto v skladu s 101. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Preberite več >>

Šestmesečni euribor je že presegel 4%

Šestmesečni euribor je že presegel 4%

Evropska centralna banka v zadnjem času stalno zvišuje ključne obrestne mere. Opazno je poskočila tudi referenčna obrestna mera euribor. Vrednost šestmesečnega euriborja je že presegla 4%. Preberite več >>

Javni natečaj za podelitev letnih nagrad delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov

Javni natečaj za podelitev letnih nagrad delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (MDDSZ) je objavilo Javni natečaj za podelitev letnih nagrad delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov za leto 2022. Preberite več >>

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje