Dopolnilna dejavnost na kmetiji kot možnost dodatnega zaslužka

Dopolnilna kmetijska dejavnost predstavlja vir dodatnega zaslužka in omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti. Kot sekundarna dejavnost prispeva k boljši izrabi pridelkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti.
traktor

Opravljanje dopolnilne kmetijske dejavnosti ni mogoče brez predhodno pridobljenega dovoljenja. (Vir slike: Pixabay)

Dopolnilna kmetijska dejavnost je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost. Izvaja jo lahko član kmetije, ki jo predhodno ustrezno priglasi in za to pridobi dovoljenje. Na isti kmetiji je možno opravljati več dopolnilnih dejavnosti, vendar se za isto vrsto dejavnosti lahko določi le en nosilec. Temu sicer lahko pomagajo člani kmetije in tamkajšnji zaposleni, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

Osnovna dejavnost kot temeljna dejavnost

Dopolnilna kmetijska dejavnost se izvaja na kmetijah, kjer že opravljajo določene osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost se pri tem šteje vsaka pridelava kmetijskih in gozdarskih pridelkov v okviru kmečkega gospodinjstva, kot je določena z veljavno zakonodajo. Bistveno je, da pridelkom po njihovem biološkem preobražanju ni spremenjena oblika – niso na kakršen koli način predelani. Takšna dejavnost se mora izvajati na zemljiščih, ki so ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.

Med osnovne dejavnosti sodijo čebelarstvo, pridelava poljščin, živinoreja, pridelava različnih vrst sadja, hmelja, grozdja in oljk, gojenje in varstvo gozda ter dela za vzdrževanje lastnih gozdnih cest. Kot del pridelave se šteje tudi priprava izdelkov za prodajo – čiščenje, luščenje in sortiranje (ti postopki se še ne štejejo za predelavo pridelka).

Kot primer primarnega proizvoda lahko navedemo sadje. V primeru da to sadje predelamo v sok, pa pride do spremembe prvotne oblike pridelka v sekundarni produkt, kar že sodi v dopolnilno dejavnost.

Izpolnjevanje pogojev za dopolnilno kmetijsko dejavnost in pridobitev dovoljenja

Nosilec dopolnilne kmetijske dejavnosti mora le to pred pričetkom priglasiti pristojni upravni enoti. Po plačilu pristojbine v višini 18,10 evra ta izda dovoljenje v 60 dneh. Poseben obrazec sicer ni predpisan, mora pa nosilec dejavnosti v vlogi navesti:

  • svoje osebne podatke,
  • lokacijo opravljanja dejavnosti,
  • številko kmetijskega gospodarstva te kmetije,
  • vrsto dopolnilne dejavnosti (s šifro SKD) in
  • časovno obdobje opravljanja (če gre za sezonsko dopolnilno dejavnost).

Če vložnik vloge ni hkrati tudi nosilec kmetije, mora k vlogi priložiti soglasje nosilca kmetije, s katerim mu ta dovoljuje da na njegovi kmetiji opravlja dopolnilno dejavnost.

Ko upravna enota odloča o podelitvi dovoljenja za dopolnilno dejavnost najprej preveri ali kmetija izpolnjuje dva osnovna pogoja:

  • v uporabi mora imeti najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin. V primeru da se ukvarja s predelavo medu, mora imeti najmanj 10 evidentiranih čebeljih družin,
  • letni dohodek dopolnilne dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih plač v preteklem letu, oziroma petih povprečnih plač, če gre za kmetijo na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Posebni pogoji vezani na vrste dopolnilnih dejavnosti

Za določene dopolnilne dejavnosti so predpisani tudi dodatni pogoji, ki so vezani na kmetijske površine. V primeru opravljanja dopolnilne dejavnosti:

  • predelave gozdnih sadežev, gozdnih lesnih sortimentov ter proizvodnje in prodaje energije iz lesne biomase, je potrebno imeti v lasti še 0,6 hektarja gozda
  • izdelave enostavnih izdelkov iz lesa in domače suhorobarske galanterije, je potrebno imeti v lasti najmanj 2,0 hektarja gozda
  • predelave zelišč, je potrebno imeti v uporabi najmanj 0,02 hektarja površin z zelišči
  • vzreje in predelave vodnih organizmov, se zahteva vodno zemljišče, vpisano v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov.

Nosilci dopolnilnih dejavnosti svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic in tečajev ter usposabljanje na kmetiji, pa potrebujejo tudi ustrezno izobrazbo, ki jo predpisuje Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Če vložnik izpolnjuje pogoje, mu upravna enota izda dovoljenje in podatke vpiše v Register kmetijskih gospodarstev. Tja se vpiše tudi podatek o letnem dohodku iz dopolnilne dejavnosti, ki ga je zavezanec dolžan sporočiti sam.

Vrste dopolnilnih kmetijskih dejavnosti

Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji navaja, katere vrste dopolnilnih dejavnosti je možno opravljati. To so:

  • predelava primarnih kmetijskih pridelkov, medu, zelišč, gozdnih sadežev, gob ipd. (proizvodnja moke, peka kruha in peciva, proizvodnja olja, predelava sadja in zelenjave, proizvodnja sokov, zakol živali in predelava mesa, predelava mleka, predelava zelišč, predelava medu, proizvodnja piva in fermentiranih pijač itd.);
  • predelava gozdnih lesnih sortimentov (izdelava lesene embalaže, izdelava izdelkov iz lesa, izdelava lesnih briketov in drv);
  • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij (lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, prodaja na kmetiji in od vrat do vrat, prodaja na drobno po pošti ali preko interneta, prodaja trgovcem na drobno);
  • vzreja in predelava vodnih organizmov;
  • turizem na kmetiji (turistične kmetije z nastanitvijo, ježa živali, športni ribolov, piknik prostori itd.);
  • dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki (lončarstvo, tkalstvo, pletenje, suhorobarstvo, medičarstvo, svečarstvo, kovaštvo, mizarstvo, tesarstvo, slamnikarstvo, izdelovanje narodnih noš, oglarstvo, peka na tradicionalen način, predelava zelišč, itd.);
  • predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov
  • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;
  • svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;
  • socialno-varstvene storitve.

Kaj pa davki in prispevki?

Višina prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo odvisna od statusa nosilca (ali je zavarovan kot kmet, zaposleni) in od odločitve o vključitvi v zavarovanje. Nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so tudi zavezanci za plačilo davka od dohodkov iz dejavnosti. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se pri tem šteje dohodek brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, kot je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine. Zavezanec lahko davčno osnovo ob upoštevanju pogojev ugotavlja tudi z upoštevanjem normiranih odhodkov.

VIRI: Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, Zakon o kmetijstvu

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren. Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse podjetnike, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. MP virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na interni VEM točki odprete podjetje oziroma spremenite njegov sedež. Preberite več >>

Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>


Bo VentureEU pripomogel k zagonu evropskih startupov?

Bo VentureEU pripomogel k zagonu evropskih startupov?

Sklad VentureEU naj bi pripomogel k konkurenčnosti Evropske unije v višini tveganega kapitala na trgu v primerjavi z ZDA. Na ta način bodo evropski podjetniki lažje prišli do sredstev, ki jih potrebujejo za inovacije in rast svojih zagonskih podjetij. Preberite več >>

Sklad CEFoF z 200-milijonsko investicijo v regijo

Sklad CEFoF z 200-milijonsko investicijo v regijo

Za slovenska mala in srednje velika podjetja se z vstopom Slovenskega podjetniška sklada v novo naložbeno pobudo CEFoF odpirajo nove priložnosti. Podjetjem v srednjeevropski regiji bo v naslednjih štirih letih na voljo vsaj 200 milijonov evrov lastniškega kapitala.   Preberite več >>

Kako zagnati uspešno ICO kampanjo?

Kako zagnati uspešno ICO kampanjo?

Prva javna ponudba kriptožetonov oziroma ICO kampanja je priljubljen način za zbiranje sredstev. Žal vedno več projektov oziroma podjetij ne doseže zastavljenih ciljev. Kako lahko zagotovite, da bo vaša kampanja uspešna? Pogovarjali smo se z Vanjo Čas in dr. Petrom Mercem. Preberite več >>

Podjetniški duh Slovencev je nad povprečjem držav EU

Podjetniški duh Slovencev je nad povprečjem držav EU

Družba Amway že vrsto let pripravlja raziskave o podjetništvu Ager, znotraj katerih preučuje dejavnike, ki vplivajo na to, da se nekdo odloči za podjetniško pot, indeks podjetniškega duha in drugo. V raziskavo je bilo letos vključenih 44 držav. Kaj pravijo izsledki raziskav za leto 2018? Preberite več >>

Infografika: Koliko denarja je na svetu?

Infografika: Koliko denarja je na svetu?

Milijoni, milijarde, bilijoni … Ko govorimo o vrednosti podjetja Apple, bogastvu Warrena Buffeta ali ogromnemu svetovnemu dolgu, si zneskov z veliko ničlami pravzaprav sploh ne predstavljamo. Zato je izjemno koristna tehnika vizualizacije. Preberite več >>

Študentska napotnica ali pogodba o zaposlitvi: kaj je za delodajalce ugodnejše?

Študentska napotnica ali pogodba o zaposlitvi: kaj je za delodajalce ugodnejše?

Včasih je veljalo, da študentsko delo za delodajalce predstavlja ugodnejšo alternativo sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pa je temu res še vedno tako? Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

11.05.2018 od 14:00 do 17:30
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Vse za podjetje