Elon Musk želi slediti razvoju umetne inteligence
Kako lahko ljudje sledimo razvoju umetne inteligence? (Vir slike: Pixabay)
Elon Musk je v luči izjemno hitrega razvoja na področju umetne inteligence zaskrbljen za prihodnost človeštva. Boji se, da bi umetna inteligenca lahko prevladala nad človeško vrsto, pripadniki katere bi nato postali drugorazredni državljani ali sužnji – ali pa bi se nam zgodilo še kaj hujšega.
Nekateri viri poročajo, da se je Musk zato odločil podpreti projekt izdelave vmesnika, ki bo posredoval informacije med človeškimi možgani in računalnikom. Vmesnik naj bi izboljšal oziroma nadgradil prav tisto, kar ljudi loči od stvari: naše možgane. Tako naj bi ljudje lahko uspešno sledili razvoju strojev.
Novinarji časopisa The Wall Street Journal poročajo, da naj bi bilo podjetje z imenom Neuralink v začetnih fazah razvoja. Zaenkrat o podjetju ni znanega nič več.
Končni cilj novega podjetja naj bi bila izdelava naprave (ali serije naprav), ki bi jo lahko vsadili v človeške možgane. Takšna naprava bi služila različnim namenom, konec koncev pa naj bi omogočala spoj ljudi in programske opreme, s čimer bi zagotovili uspešen razvoj vzporedno z umetno inteligenco.
Takšne izboljšave bi posameznikom v začetku lahko pomagale na manj drastične načine, na primer pri izboljševanju sposobnosti pomnjenja z dodatnimi odstranljivimi spominskimi komponentami.
Elon Musk je o svojem prizadevanju za razvoj podobne naprave govoril že na lanski konferenci Code. Po njegovem mnenju lahko razvoj takšnega vmesnika pričakujemo v roku štirih ali petih let. V spodnjem videu je spregovoril o tem, kako si predstavlja delovanje t. i. nevralne oziroma živčne čipke (angl. neural lace).
Kako prehiteti umetno inteligenco
Musk ni edina znana oseba, ki jo skrbi razvoj umetne inteligence in strojnega učenja. Znanstveni vodja podjetja MetaMed Research Michael Vassar meni, da nas bo umetna inteligenca verjetno (dobesedno) izkoreninila: »Če ustvarimo splošno umetno inteligenco brez ustreznih varovalk, ki bo prekašala človeško inteligenco, je zelo verjetno, da bo človeška vrsta v zelo kratkem času izumrla.«
Tudi znanstvenik Stephen Hawking meni, da je umetna inteligenca ena največjih nevarnosti za človeštvo: »Razvoj umetne inteligence lahko pomeni konec človeške vrste. Umetna inteligenca bi se lahko vedno hitreje sama razvijala in preoblikovala. Ljudje, ki nas omejuje počasna biološka evolucija, tako ne bi mogli tekmovati s stroji in bi bili izpodrinjeni.«
Musk prav tako ni edini podjetnik, ki se ukvarja z vprašanjem, kako lahko ljudje uspešno sledimo razvoju umetne inteligence. Ustanovitelj podjetja Braintree Bryan Johnson je vložil 100 milijonov dolarjev v podjetje Kernel, ki razvija t. i. živčno protezo (angl. neuroprosthesis), s pomočjo katere naj bi sprostili vso moč človeških možganov in v končni fazi dobili možnost programiranja človeškega živčnega sistema.
Johnson smisel svojega delovanja vidi v sočasni evoluciji: »Naša povezava z novimi inteligencami je omejena z zasloni, tipkovnicami, vmesniki za prepoznavanje gest in glasovnimi ukazi. Zelo težko dostopamo tudi do svojih možganov, zaradi česar je omejena naša zmožnost sočasne evolucije s stroji, ki jih poganja silikon.«
Podjetje Kernel želi spremeniti obstoječo situacijo in ljudem zagotoviti neposredno povezavo s tehnologijami in stroji. Svoje delo so začeli s preučevanjem možganov in njihovega delovanja – po Johnsonovih besedah gre za prvi korak k zagotavljanju trajne enakopravnosti ljudi in strojev.
Takšne tehnologije nam ne bodo omogočile le povezovanja s stroji. Živčne proteze bi lahko popravile naše kognitivne sposobnosti, s čimer bi se lahko borili proti nevrološkim boleznim, kot so Alzheimerjeva bolezen, ALS, Parkinsonova bolezen in druge bolezni, ki uničujejo naše možgane … in naša življenja.
To je šele začetek
Opisani napredki bi nam lahko omogočili spajanje s stroji, hkrati pa bi nam lahko dali tudi možnost dejanskega programiranja našega živčnega sistema, na podlagi česar bi lahko spremenili sami sebe na načine, ki si jih niti ne moremo predstavljati. Povedano na preprost način, sami sebe bi lahko sprogramirali v posameznike, kakršni želimo biti.
Johnson tako pravi: »Naša biologija in genetika sta vedno bolj programabilni. Naš živčni sistem je naslednji na vrsti.«
Vse skupaj zveni zelo znanstvenofantastično, vendar razvoj temelji na 15 letih znanstvenega raziskovanja. Naprave, ki jih razvijajo omenjena in druga podjetja, bodo namreč posnemale način, kako človeške možganske celice komunicirajo med seboj.
Pripravite se – človeška superinteligenca je samo še vprašanje časa.
Vir: Futurism