Ali lahko zaposlenim ponudite lastništvo prek modela ESOP?

ESOP oziroma employee stock ownership plan je konstrukt, ki zaposlenim v podjetju omogoča, da pridobijo lastniški delež v kapitalu. Splošno gledano gre za opcijska upravičenja delavcev, ki se na nek način obravnavajo kot del zaslužka.
Video product discovery

Video: Uvod v odkrivanje produktov. (Vir slike: Unsplash)

Delavci lahko pridobijo lastniška upravičenja na več različnih načinov. Delnice lahko kupijo neposredno na trgu, oblike lastništva pa lahko pridobijo kot dodatke k plači ali kot opcijska upravičenja. ESOP je načrt lastniškega kapitala zaposlenih (sklad), ki delavcem ponuja lastništvo delnic podjetja, sploh kadar podjetje zapuščajo obstoječi lastniki.

Kaj je ESOP?

ESOP (angl. employee share ownership plan) je generičen izraz, ki se uporablja za poimenovanje različnih vrst načrtov lastništva zaposlenih, predvsem za sklicevanje na sklade zaposlenih (angl. employee trusts), ki delujejo v povezavi z delniškimi ali opcijskimi shemami. Pri teh shemah gre za skupno odločitev zaposlenih in podjetja o tem, da se bo povečeval lastniški delež zaposlenih v podjetju. Na podlagi takšnega načrta lahko podjetje v naprej predpostavi, kdo in v kakšnem obsegu bo prevzel lastniške deleže.

V podjetjih, ki sledijo načrtu ESOP, se oblikuje t. i. sklad zaposlenih, ki kupi delnice podjetja. Nakup delnic se financira s posojilom, ki ga ponudi sklad ali samo podjetje. Po poplačilu posojila se delnice prenesejo na zaposlene, ki v sklad načeloma ne prispevajo. Sklad upravljajo zaupniki, ki so ponavadi zaposleni v podjetju. Bistveni element načrta ESOP je, da ne gre za nakupno opcijo, ampak za vrsto nagrajevanja zaposlenih. To pomeni, da se delež delavcu podari kot neodplačno nagrado (za uspešno poslovno leto ipd.), ne kot vabilo k nakupu.

ESOP lahko uporabljamo tudi za druge namene

Poleg nagrajevanja delavcev obstajajo še drugi razlogi za uporabo načrtov ESOP:

  • kreditni odkupi,
  • izplačevanje lastnikov v odhajanju,
  • izplačevanje manjšinskih lastnikov,
  • ločitev od materinskega podjetja,
  • prevzemi in zaščita pred prevzemi,
  • menjava delnic za plače.

V državah, kot sta Velika Britanija in Združene države Amerike, je ESOP priljubljen koncept, ki se je razvil v času Margaret Thatcher, ki je sprostila privatizacijo in regulacijo vrednostnih papirjev. Še danes velja, da je britanski model ESOP najbolj kakovosten, vendar pa tam ni tako široko razširjen kot v ZDA.

V ZDA je ESOP pravzaprav kvalificirana oblika pokojninskega načrta. Pokojninski načrti, kot je ESOP, so v ZDA močno regulirani. Ameriška zakonodaja med drugim določa, da:

  • lahko delodajalec v podobno shemo nameni največ 25 % letnega zaslužka,
  • v sklopu ESOP ni dovoljeno diskriminirati med različnimi kategorijami delavcev.

Kaj so prednosti in slabosti ESOP?

Prednosti in slabosti ESOP, kot ga poznajo v ZDA, so naslednje:

  • lastništvo v podjetju spodbuja produktivnost in donosnost delavcev,
  • prispevki v pokojninski načrt niso obdavčeni, dokler delavec ne zapusti podjetja,
  • pokojninski načrt v obliki ESOP je do trikrat bolj donosen kot podobni pokojninski načrti v ZDA,
  • ESOP omogoča ugodna posojila in davčne ugodnosti,
  • podjetje z načrtom ESOP je bolj izpostavljeno finančnim tveganjem,
  • z ESOP v t. i. C-korporacijah so neredko oškodovali delavce, zato je ESOP načeloma primeren le za podjetja, ki so oblikovana v t. i. S-korporacije, v okviru katerih je število lastnikov omejeno na 100.

Ameriški model je nadvse specifičen zaradi posebnosti v ameriški zakonodaji. V nasprotju z evropskimi državami ZDA spodbujajo zasebne pokojninske načrte z močnimi davčnimi olajšavami. Zaradi nadvse različnih davčnih sistemov in zasebne narave pokojninskih načrtov si je težko predstavljati, kako bi podoben sistem vpeljali v evropski in sploh v slovenski sistem.

ESOP poznajo tudi nekatere evropske države, recimo Nemčija in Madžarska, ki je že leta 1993 sprejela zakonodajo, ki omogoča takšne načrte. Bistven temelj za uspešnost načrtov ESOP pa načeloma ne leži v zakonodaji, ampak v korporativni kulturi, ki preprečuje, da bi kvaliteta lastniških deležev padla zaradi načrta ESOP.

ESOP v Sloveniji?

Analiza ureditve lastništva zaposlenih v Sloveniji nam pove, da je možnost uporabe delniških shem omejena v okvirih, ki jih določa Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUZDD). Uporaba delniških opcij je dovoljena, a zaradi visokih davčnih obremenitev ni razširjena.

V okviru ZUZDD poznamo shemo udeležbe pri dobičku, ki delavcem daje pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki delnic, vendar pa se ta shema močno razlikuje od načrta ESOP. Za izplačilo se namreč uporabijo navadne imenske delnice. Poleg tega je določena prepoved razpolaganja z delnicami znotraj triletnega obdobja od pridobitve pravice na podlagi delniške sheme.

Številne druge države so uzakonile davčne ugodnosti za sheme, ki spodbujajo lastništvo delavcev, z namenom povečanja participacije delavcev pri dobičku. Iz tega razloga lahko sklenemo, da se bodo podobne sheme v Sloveniji razširile šele tedaj, ko bo država ponudila davčni stimulans in kakovostno, pregledno zakonodajo.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Pravni fokus: Vse o zastaranju

Pravni fokus: Vse o zastaranju

Kaj je zastaranje obveznosti? Gre za pravni koncept, ki lahko močno vpliva na pravne obveznosti. Govori namreč o tem, kdaj obveznosti ni mogoče več iztožiti. Preberite več >>

Ali gentlemanski sporazum zavezuje stranki?

Ali gentlemanski sporazum zavezuje stranki?

Gentlemanski sporazum, za katerega pogosteje uporabljamo angleški izraz gentlemen's agreement, je oblika nepravnega dogovora, ki med strankama ustvarja neko moralno zavezo. Preberite več >>

Stroški reprezentance

Stroški reprezentance

Božične zabave, pogostitve in poslovna kosila ... V prispevku bomo pojasnili, kako lahko poskrbimo, da bodo našteti stroški všteti v stroške podjetja in bodo pri tem ugodno davčno obravnavani. Preberite več >>

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

V Sloveniji je trenutno okoli 90.000 ljudi, ki dejavnost opravljajo samostojno ali delujejo kot samostojni podjetniki. Trenutna zakonodaja jih glede nadomestila za bolniško odsotnost v primerjavi z osebami v delovnem razmerju postavlja v precej bolj neugoden položaj. Preberite več >>

POZOR: Prihaja obvezen vpis lastnikov podjetij!

POZOR: Prihaja obvezen vpis lastnikov podjetij!

Za poslovne subjekte je pričela veljati obveznost ugotovitve podatkov in vzpostavitve evidence vodenja podatkov o dejanskem lastništvu poslovnih subjektov. Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Mobing na delovnem mestu

Mobing na delovnem mestu

Izraz »mobbing« je skoval avstrijski etnolog Lorenz in v svojem izvirniku predstavlja posebno obliko živalskega obnašanja. V živalskem svetu lahko denimo tipični mobing opazujemo pri pticah, ko spuščajo nekakšne alarmne glasove z namenom pregnati vsiljivca. Preberite več >>

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali. Preberite več >>

Oznake: , ,