Kaj nam prinašajo predlogi tretjega svežnja protikorona zakonodaje?

Po tem, ko je vlada 15. maja preklicala epidemijo koronavirusa, je na torkovi seji že obravnavala in potrdila predloge tretjega paketa protikorona zakonodaje, ki naj bi pričel veljati po 31. maju. Zaenkrat gre sicer le za predloge, kar pomeni, da so do sprejetja v državnem zboru možne še spremembe.
tretji protikorona paket

Vlada bo obravnavala predloge tretjega protikorona paketa. (Vir slike: Pixabay)

Glavni predlogi tretjega svežnja zakonodaje so predvsem subvencioniranje skrajšanega delovnika, pomoč turizmu in gostinstvu, turistični boni državljanom v vrednosti 200 evrov in odlog plačila določenih najemnin.

Trajanje ukrepov pomoči delodajalcem se podaljšuje

Predlog zakonodaje ne podaljšuje pomoči samozaposlenim, kar pomeni, da ob sprejetju zakona v takšni obliki slednji ne bodo več upravičeni do prejemanja mesečnega temeljnega prihodka. Do podaljšanja ukrepov pomoči pa bodo upravičeni nekateri delodajalci, ki bodo ob izpolnjevanju pogojev namreč še vedno upravičeni do subvencioniranja čakanja na delo in sicer za en dodatni mesec. Če bo obveljal trenutni predlog, bo ukrep veljal le za delodajalce, ki opravljajo eno od naslednjih dejavnosti po SKD:

  • 55.10 – dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
  • 55.20 – dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje,
  • 55.30 – dejavnost avtokampov, taborov,
  • 56.10 – dejavnost restavracij in druga strežba jedi,
  • 79.10 – dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj,
  • 82.30 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
  • 92.001 – Dejavnost igralnic in
  • 49.391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet

Pogoj za uveljavljanje pomoči ostaja nespremenjen kot ga določa trenutno veljavni protikoronazakon – pomoč pripada vsem delodajalcem, ki bodo utrpeli upad prihodkov v letu 2020 zaradi epidemije za več kot 10% glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Na novo je sicer določeno, da bodo povračilo lahko uveljavljali le delodajalci, ki dejavnost izvajajo in jo bodo izvajali ves čas koriščenja ukrepa in ki so obdržali vsaj tretjino redno zaposlenih delavcev, ki so jih zaposlovali 31. decembra 2019.

Pomoč turizmu

Turizem predstavlja eno od gospodarskih panog, ki jih je epidemija najbolj prizadela. S 58.000 zaposlenimi, kar predstavlja 6,5% delovno aktivnega prebivalstva sta turizem in gostinstvo od pričetka epidemije utrpela velik upad pdihodkov, precej časa pa bo še potrebnega, da se bo stanje popravilo. Država za pospešitev okrevanja zato v predlogu zakonodaje predlaga ukrepe, s katerimi bi državljane spodbujali k preživljanju počitnic doma. Boni za spodbujanje dodatne potrošnje na področju turizma in gostinstva v višini 200 evrov naj bi pripadli vsakemu polnoletnemu posamezniku s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 13. marca. Boni v vrednosti 50 evrov pa so predvideni tudi za otroke.

Boni bodo izdani na ime upravičenca in jih bo do 31. decembra letošnjega leta mogoče koristiti pri ponudnikih iz dejavosti hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov, dejavnosti počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje ter dejavnosti avtokampov in taborov. Če upravičenec bona ne bo izkoristil, zanj ne bo prejel povračila v denarju.

Boni ne bodo vplivali na višino in izplačilo regresa, prav tako pa se od bonov ne bo plačala dohodnina.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Vlada bo na seji obravnavala tudi predloge zakona za sofinanciranje skrajšanega delovnega časa. Tudi v tem primeru gre zaenkrat še za predloge, kar pomeni, da so možne še spremembe.

Delodajalci zasebnega sektorja, ki po svoji oceni vsaj 10% zaposlenim ne morejo zagotavljati 90% dela, bodo za delavce, ki delajo s polnim delovnim časom upravičeni do subvencije za skrajšani delovni čas. Pri tem ne sme iti za delodajalce, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna oziroma proračuna občine, katerih delež javnih prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50%.

Subvencijo bo mogoče uveljavljati v primerih, ko bodo delodajalci delavcem lahko zagotavljali vsaj polovični delovni čas, uveljavljali pa bodo lahko od 20 do 5 subvencioniranih ur na teden. Subvencionirani del delovnega časa bo moral biti plačan 80-odstotno. V primeru, da bo delavec za katerega se koristi subvencijo iz dela odsoten zaradi bolniškega staleža ali dopusta, se bo subvencija sorazmerno zmanjšala. Višina subvencije za 20 subvencioniranih ur dela bo znašala 448,52 evrov, za 15 ur bo znašala 336,39 evrov, za 10 ur dela 224,26 evrov, za subvencioniranih 5 ur dela pa 112,13 evrov.

Zavod za zaposlovanje bo v ta namen izdal javno povabilo, na katerega se bodo lahko prijavili delodajalci. Subvencije bo zavod nakazoval mesečno, najpozneje v 120 dneh po podpisu pogodbe med delodajalcem in zavodom za zaposlovanje.

Čas trajanja in pogoji

Delodajalec bo za posameznega delavca subvencijo lahko koristil od 1. junija, za največ 5 mesecev, oziroma najpozneje do 30. novembra. Delavcem bo moral pri tem pisno odrediti obseg skrajšanega delovnega časa, čas trajanja, razporeditev ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo znova opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.

Dela s skrajšanim delovnim časom pa delodajalec ne bo mogel odrediti v primeru delavcev v času odpovednega roka in delavcem, ki so upravičeni do dela s krajšim delovnim časom in prejemajo delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

Pravice in dolžnosti delavcev

Delavec bo v primeru, da mu delodajalec odredi delo s skrajšanim delovnim časom ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, delodajalec pa mu v času prejemanja subvencije in še mesec po tem ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Za čas, ko bo delavec opravljal takšno delo, mu bo delodajalec zavezan izplačati vsaj 64% plače. Če ponazorimo s primerom – za 20 ur dela delodajalec delavcu izplača polovico polne plače, za preostalih 20 ur pa vsaj 64% druge polovice plače. Delodajalec pri tem lahko zahteva, da se delavec vrne na delo za polni delovni čas.

V primeru, da bi delavec v času odrejenega dela s krajšim delovnim časom koristil dopust, bo za te primere plačan upoštevaje pravila ZDR-1, torej bo prejemal 100% nadomestilo.

Delavcu je omogočeno, da se v tem času prijavi tudi v evidenco iskalcev zaposlitve in izkoristi ukrepe iz aktivne politike zaposlovanja. V tem primeru je upravičen do osnove za nadomestilo plače v višini 100%.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec, ki želi koristiti subvencijo mora upoštevati tudi določene pogoje. Za čas prejemanja subvencije in še mesec po prenehanju delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pričeti s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Prav tako ne sme odrejati nadurnega dela ostalim delavcem, če se delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

V času prejemanja subvencije ne sme začeti likvidacije podjetja, prav tako pa tudi ne sme izplačati dobička, kupovati lasntih delnic ali poslovnih deležev, izplačati nagrad oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, za leto 2020.

V primeru krišitev zgoraj navedenih pogojev bo potrebno subvencije vračati skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva začetka prejemanja subvencije.

Odlog plačevanja najemnin

Med predlogi nove zakonodaje zaenkrat ni predvidenega subvencioniranja najemnin, predvideva pa se ukrep odloga plačila najemnin in podaljšanja najemnega razmerja.

Začasni interventni ukrep odloga plačila najemnin iz najemnih razmerij poslovnih stavb ali poslovnih prostorov in podaljšanja takšnih najemnih pogodb, če so bila sklenjena za določen čas, predvideva možnost enoletnega odloga plačila najemnine. Do slednjega bi bil upravičen najemnik poslovne stavbe ali poslovnega prostore, ki zaradi ukrepov iz predpisa vlade ali občine ni smel opravljati dejavnosti v poslovnem prostoru, oziroma je prostor lahko uporabljal le v zmanjšanem obsegu.

Plačilo najemnine bi bilo glede na predlog mogoče izvršiti do 1.7.2021, najemodajalec pa za odložena plačila ne bi bil upravičen do zamudnih obresti. Prav tako najemodajalec ne bi imel pravice enostransko odstopiti od najemne pogodbe zaradi neplačila najemnine, za katero je najemnik zahteval odlog plačila.

Za najemne pogodbe sklenjene za določen čas bo omogočeno njihovo podaljšanje za število dni, ko najemnik znotraj obdobja trajanja epidemije ne bi mogel opravljati dejavnosti, oziroma jo je lahko opravljal le v omejenem obsegu.

Najemodajalec in najemnik imata poleg tega možnost sporazumnega dogovora za drugačen rok odloga plačila in ostale pogoje glede plačila najemnine, če bi bilo to za najemnika ugodnejše.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu! (nov termin)

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.

Preberite več >>

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na VEM točki odprete podjetje / spremenite sedež podjetja. Tudi v času karantene! Preberite več >>

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke

Blagovna znamka je tako rekoč srce in duša vsakega uspešnega podjetja. Lahko predstavlja ugled, prestiž, kakovostno blago ali storitve, obljubo po napredku in nečem novem, zvestobo, konsistentnost. Njen bistveni element, celo cilj, je prepoznavnost. Preberite več >>

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

SIO delavnica: Kadrovski in drugi pravni vidiki poslovanja podjetja – vsa mesta so zapolnjena!

Je vaš posel v vzponu in boste zaposlovali? Morda vaše podjetje že sedaj sestavlja številčna ekipa in se zavedate, da ste s kadrovskimi evidencami nekoliko odlašali? Poleg tega se vam glede poslovanja vašega podjetja še vedno porajajo vprašanja glede pogodb, kako varovati poslovne skrivnosti ali kako odpovedati delovno razmerje? Pred vami je izobraževanje, kjer izveste odgovore ravno na takšna in podobna vprašanja! Preberite več >>


Subvencioniranje delovnega časa in turistični boni: tretji protikorona paket tik pred sprejetjem

Subvencioniranje delovnega časa in turistični boni: tretji protikorona paket tik pred sprejetjem

Poslanci bodo na izredni seji potrjevali predlog tretjega protikorona zakona namenjenega zagonu gospodarstva po epidemiji, ki je predvidoma vreden milijardo evrov. Najbolj odmevna ukrepa, ki ju prinaša predlog sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in boni, namenjeni za pomoč turizmu. Trenutno veljavni ukrepi se iztekajo z 31. majem, zato se s sprejemom zakona precej mudi. Preberite več >>

Čakanje na delo: vse kar morate vedeti delodajalci

Čakanje na delo: vse kar morate vedeti delodajalci

Številke delavcev, ki trenutno ne delajo zaradi posledic epidemije koronavirusa so visoke. Takšnim delavcem morajo delodajalci ob izpolnitvi zakonoskih pogojev izplačevati nadomestila plač,  kar pa lahko predstavlja veliko breme v že tako precej negotovi in neugodni poslovni situaciji. Preberite več >>

Pozor! Le še dva dneva za oprostitev marčevskih in aprilskih prispevkov

Pozor! Le še dva dneva za oprostitev marčevskih in aprilskih prispevkov

Bliža se rok za oddajo izjave za oprostitev marčevskih in aprilskih prispevkov za samozaposlene, kmete, družbenike in verske uslužbence. Za oprostitev marčevskih (od 13. marca naprej) in aprilskih prispevkov morajo upravičenci izjavo vložiti do konca aprila, za oprostitev majskih prispevkov pa je rok za predložitev izjave 31. maj 2020. Preberite več >>

Zelena luč drugemu paketu protikorona zakonodaje!

Zelena luč drugemu paketu protikorona zakonodaje!

Vlada je na včerajšnji seji sprejela Predlog novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Tako imenovana protikorona paket 1 in protikorona paket 2 bosta predložena v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru, po nujnem postopku. Preberite več >>

Drugi sveženj protikorona zakonodaje že na poti

Drugi sveženj protikorona zakonodaje že na poti

Vlada bo z obravnavo popravkov in dopolnitev trenutno veljavne protikorona zakonodaje pričela 21. aprila, njihovo sprejetje pa lahko pričakujemo do konca prihodnjega tedna. Kateri so torej najpomembnejši sklopi, ki jih drugi sveženj ukrepov obravnava in na kakšen način širi krog upravičencev do pomoči? Preberite več >>

Samozaposleni: izjava za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka v eDavkih že na voljo!

Samozaposleni: izjava za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka v eDavkih že na voljo!

V aplikaciji eDavki je že omogočen dostop do izjave, s katero bodo samozaposleni uveljavili pravico do mesečnega temeljnega dohodka. Preberite več >>

Oznake: , , , ,
SPIRIT logo
MGRT logo
EU logo

Aktivnosti Zavoda mladi podjetnik, so.p., v okviru operacije “SIO-MP-2020-2022” sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

Vse za podjetje