Vlada bo obravnavala predloge tretjega protikorona paketa. (Vir slike: Pixabay)
Glavni predlogi tretjega svežnja zakonodaje so predvsem subvencioniranje skrajšanega delovnika, pomoč turizmu in gostinstvu, turistični boni državljanom v vrednosti 200 evrov in odlog plačila določenih najemnin.
Trajanje ukrepov pomoči delodajalcem se podaljšuje
Predlog zakonodaje ne podaljšuje pomoči samozaposlenim, kar pomeni, da ob sprejetju zakona v takšni obliki slednji ne bodo več upravičeni do prejemanja mesečnega temeljnega prihodka. Do podaljšanja ukrepov pomoči pa bodo upravičeni nekateri delodajalci, ki bodo ob izpolnjevanju pogojev namreč še vedno upravičeni do subvencioniranja čakanja na delo in sicer za en dodatni mesec. Če bo obveljal trenutni predlog, bo ukrep veljal le za delodajalce, ki opravljajo eno od naslednjih dejavnosti po SKD:
- 55.10 – dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
- 55.20 – dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje,
- 55.30 – dejavnost avtokampov, taborov,
- 56.10 – dejavnost restavracij in druga strežba jedi,
- 79.10 – dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj,
- 82.30 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
- 92.001 – Dejavnost igralnic in
- 49.391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet
Pogoj za uveljavljanje pomoči ostaja nespremenjen kot ga določa trenutno veljavni protikoronazakon – pomoč pripada vsem delodajalcem, ki bodo utrpeli upad prihodkov v letu 2020 zaradi epidemije za več kot 10% glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.
Na novo je sicer določeno, da bodo povračilo lahko uveljavljali le delodajalci, ki dejavnost izvajajo in jo bodo izvajali ves čas koriščenja ukrepa in ki so obdržali vsaj tretjino redno zaposlenih delavcev, ki so jih zaposlovali 31. decembra 2019.
Pomoč turizmu
Turizem predstavlja eno od gospodarskih panog, ki jih je epidemija najbolj prizadela. S 58.000 zaposlenimi, kar predstavlja 6,5% delovno aktivnega prebivalstva sta turizem in gostinstvo od pričetka epidemije utrpela velik upad pdihodkov, precej časa pa bo še potrebnega, da se bo stanje popravilo. Država za pospešitev okrevanja zato v predlogu zakonodaje predlaga ukrepe, s katerimi bi državljane spodbujali k preživljanju počitnic doma. Boni za spodbujanje dodatne potrošnje na področju turizma in gostinstva v višini 200 evrov naj bi pripadli vsakemu polnoletnemu posamezniku s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 13. marca. Boni v vrednosti 50 evrov pa so predvideni tudi za otroke.
Boni bodo izdani na ime upravičenca in jih bo do 31. decembra letošnjega leta mogoče koristiti pri ponudnikih iz dejavosti hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov, dejavnosti počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje ter dejavnosti avtokampov in taborov. Če upravičenec bona ne bo izkoristil, zanj ne bo prejel povračila v denarju.
Boni ne bodo vplivali na višino in izplačilo regresa, prav tako pa se od bonov ne bo plačala dohodnina.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa
Vlada bo na seji obravnavala tudi predloge zakona za sofinanciranje skrajšanega delovnega časa. Tudi v tem primeru gre zaenkrat še za predloge, kar pomeni, da so možne še spremembe.
Delodajalci zasebnega sektorja, ki po svoji oceni vsaj 10% zaposlenim ne morejo zagotavljati 90% dela, bodo za delavce, ki delajo s polnim delovnim časom upravičeni do subvencije za skrajšani delovni čas. Pri tem ne sme iti za delodajalce, ki so neposredni ali posredni uporabniki državnega proračuna oziroma proračuna občine, katerih delež javnih prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50%.
Subvencijo bo mogoče uveljavljati v primerih, ko bodo delodajalci delavcem lahko zagotavljali vsaj polovični delovni čas, uveljavljali pa bodo lahko od 20 do 5 subvencioniranih ur na teden. Subvencionirani del delovnega časa bo moral biti plačan 80-odstotno. V primeru, da bo delavec za katerega se koristi subvencijo iz dela odsoten zaradi bolniškega staleža ali dopusta, se bo subvencija sorazmerno zmanjšala. Višina subvencije za 20 subvencioniranih ur dela bo znašala 448,52 evrov, za 15 ur bo znašala 336,39 evrov, za 10 ur dela 224,26 evrov, za subvencioniranih 5 ur dela pa 112,13 evrov.
Zavod za zaposlovanje bo v ta namen izdal javno povabilo, na katerega se bodo lahko prijavili delodajalci. Subvencije bo zavod nakazoval mesečno, najpozneje v 120 dneh po podpisu pogodbe med delodajalcem in zavodom za zaposlovanje.
Čas trajanja in pogoji
Delodajalec bo za posameznega delavca subvencijo lahko koristil od 1. junija, za največ 5 mesecev, oziroma najpozneje do 30. novembra. Delavcem bo moral pri tem pisno odrediti obseg skrajšanega delovnega časa, čas trajanja, razporeditev ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo znova opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.
Dela s skrajšanim delovnim časom pa delodajalec ne bo mogel odrediti v primeru delavcev v času odpovednega roka in delavcem, ki so upravičeni do dela s krajšim delovnim časom in prejemajo delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.
Pravice in dolžnosti delavcev
Delavec bo v primeru, da mu delodajalec odredi delo s skrajšanim delovnim časom ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, delodajalec pa mu v času prejemanja subvencije in še mesec po tem ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Za čas, ko bo delavec opravljal takšno delo, mu bo delodajalec zavezan izplačati vsaj 64% plače. Če ponazorimo s primerom – za 20 ur dela delodajalec delavcu izplača polovico polne plače, za preostalih 20 ur pa vsaj 64% druge polovice plače. Delodajalec pri tem lahko zahteva, da se delavec vrne na delo za polni delovni čas.
V primeru, da bi delavec v času odrejenega dela s krajšim delovnim časom koristil dopust, bo za te primere plačan upoštevaje pravila ZDR-1, torej bo prejemal 100% nadomestilo.
Delavcu je omogočeno, da se v tem času prijavi tudi v evidenco iskalcev zaposlitve in izkoristi ukrepe iz aktivne politike zaposlovanja. V tem primeru je upravičen do osnove za nadomestilo plače v višini 100%.
Obveznosti delodajalca
Delodajalec, ki želi koristiti subvencijo mora upoštevati tudi določene pogoje. Za čas prejemanja subvencije in še mesec po prenehanju delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pričeti s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Prav tako ne sme odrejati nadurnega dela ostalim delavcem, če se delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
V času prejemanja subvencije ne sme začeti likvidacije podjetja, prav tako pa tudi ne sme izplačati dobička, kupovati lasntih delnic ali poslovnih deležev, izplačati nagrad oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, za leto 2020.
V primeru krišitev zgoraj navedenih pogojev bo potrebno subvencije vračati skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva začetka prejemanja subvencije.
Odlog plačevanja najemnin
Med predlogi nove zakonodaje zaenkrat ni predvidenega subvencioniranja najemnin, predvideva pa se ukrep odloga plačila najemnin in podaljšanja najemnega razmerja.
Začasni interventni ukrep odloga plačila najemnin iz najemnih razmerij poslovnih stavb ali poslovnih prostorov in podaljšanja takšnih najemnih pogodb, če so bila sklenjena za določen čas, predvideva možnost enoletnega odloga plačila najemnine. Do slednjega bi bil upravičen najemnik poslovne stavbe ali poslovnega prostore, ki zaradi ukrepov iz predpisa vlade ali občine ni smel opravljati dejavnosti v poslovnem prostoru, oziroma je prostor lahko uporabljal le v zmanjšanem obsegu.
Plačilo najemnine bi bilo glede na predlog mogoče izvršiti do 1.7.2021, najemodajalec pa za odložena plačila ne bi bil upravičen do zamudnih obresti. Prav tako najemodajalec ne bi imel pravice enostransko odstopiti od najemne pogodbe zaradi neplačila najemnine, za katero je najemnik zahteval odlog plačila.
Za najemne pogodbe sklenjene za določen čas bo omogočeno njihovo podaljšanje za število dni, ko najemnik znotraj obdobja trajanja epidemije ne bi mogel opravljati dejavnosti, oziroma jo je lahko opravljal le v omejenem obsegu.
Najemodajalec in najemnik imata poleg tega možnost sporazumnega dogovora za drugačen rok odloga plačila in ostale pogoje glede plačila najemnine, če bi bilo to za najemnika ugodnejše.
