Kakšna je razlika med koncernom in holdingom?

V pogovornem jeziku izraza koncern in holding neredko zamešamo. Pri obeh gre za vrsto med seboj povezanih gospodarskih družb in izvrševanje vpliva obvladujoče družbe na odvisne gospodarske družbe. Več informacij o obeh pojmih in razlikah med njima predstavljamo v prispevku.
koncern ali holding

Kakšna je razlika med koncernom in holdingom? (Vir slike: Pixabay.com)

Koncern

Koncern je povezava pravno samostojnih gospodarskih družb, ki imajo samostojno pravno identiteto in so medsebojno povezane z namenom, da uresničujejo skupen cilj. Povezava med družbami lahko nastane na podlagi lastniških deležev ene družbe v drugi ali pa na podlagi konkretnih okoliščin. Glavne značilnosti koncernskih družb so, da gre za več samostojnih družb, ki zasledujejo skupne gospodarske cilje, zato so podrejene skupnemu upravljanju obvladujoče družbe, ki ima v drugih družbah bistven lastniški delež ali pa jih obvladuje na podlagi pogodbe. Gre torej za obvladovanje ene družbe, ki ima nad drugimi družbami v koncernu obvladujoč vpliv.

Obvladujoča družba lahko izvršuje vpliv na različne načine. V sklopu notranjega obvladovanja lahko obvladujoča družba v organe odvisne družbe namesti svoje člane, v sklopu zunanjega obvladovanja pa odvisnost okrepi s pogoji poslovanja, ki jih skleneta družbi. Če obvladujoča družba sprejema vse odločitve odvisne družbe, gre za aktivno obvladovanje; če pa k odločitvam odvisne družbe le poda svoje soglasje, gre za pasivno obvladovanje. Za neposredno obvladovanje gre, če daje glavna družba obvezna navodila odvisni družbi, pri posrednem obvladovanju pa na odločitve vpliva le prek skupščine.

Poseben primer je t. i. negativno obvladovanje, pri katerem ima obvladujoča družba 25 % + 1 delnico odvisne družbe, kar ji omogoča, da prepreči vse pomembnejše odločitve v družbi. Gre za t. i. blokiranje sprejemanja odločitev, zato tudi naziv negativno obvladovanje.

Prva oblika koncerna je t. i. kapitalski koncern, ki mu rečemo tudi dejanski koncern. Obvladujoča družba ima lastniški delež v odvisni družbi, ki zaradi tega ne more svobodno oblikovati svoje volje. Večinski delež mora znašati najmanj 50 % + 1 delnico, kar obvladujoči družbi omogoča večinsko glasovalno pravico. Kljub lastniškemu deležu družbi ne predstavljata ene pravne osebnosti, ampak sta ločeni pravni entiteti. Družbi, ki obvladuje, pravimo družba z večinskim deležem, obvladovani družbi pa družba v večinski lasti. Kljub večinskemu deležu vodstvo družbe s svojim vodenjem na podlagi večinskega deleža ne sme povzročiti škode odvisni družbi, sicer jo mora nadomestiti. Če obvladujoča družba ne nadomesti škode, lahko preostali delničarji uveljavljajo odškodnino, zastopniki družbe pa so lahko celo osebno odgovorni za povzročeno škodo.

Pogodbeni koncern je oblika koncerna, ki nastane na podlagi pogodbe o obvladovanju, ki glavni družbi omogoča posredno ali neposredno obvladovanje odvisne družbe. Pogodba o obvladovanju je obvezna za nastanek pogodbenega koncerna. Učinek pogodbe o obvladovanju je v tem, da se uprava odvisne družbe podredi upravi glavne družbe. Uprava obvladujoče družbe lahko daje navodila ali pa sama sprejema poslovne odločitve odvisne družbe, kadar odvisna družba navodil ne spoštuje. Če v času trajanja pogodbe nastane škoda odvisni družbi, jo je obvladujoča družba dolžna povrniti. Do povračila so upravičeni tudi zunanji delničarji, ki imajo pravico do nadomestila za izgubljene glasovalne pravice. Takšno izplačilo se izplača kot letna dividenda, poleg tega pa so zunanji delničarji upravičeni tudi do odpravnine.

Koncern z razmerjem enakosti je koncern, v katerem so si vključene družbe enakopravne, ob tem pa imajo tudi enotno vodstvo. Takšnim družbam rečemo tudi vzajemno kapitalsko povezane družbe, saj imajo v lasti vsaj 25 % delnic druga druge. Tako je zagotovljeno, da nobena družba kapitalsko ne obvladuje druge družbe v koncernu.

Vključene družbe so oblika koncerna, v okviru katere ima obvladujoča družba v lasti vsaj 95 % delnic odvisne družbe. Ko družba, ki kupuje delnice, doseže prag 95 % delnic, postane glavna družba, odvisna družba pa vključena družba. V tem trenutku glavni družbi pripade še ostalih 5 % vseh delnic, izpadlim delničarjem pa se zagotovi odpravnina. Odpravnina je ponavadi izplačana v obliki delnic nove glavne družbe. Pri odnosu med vključeno in glavno družbo ne velja pravilo, da lahko odvisna družba nasprotuje odločitvam glavne družbe, če so zanjo škodljive. Vključena družba mora namreč spoštovati navodila glavne družbe, četudi so škodljiva za njeno poslovanje.

Holding

Holding je družba, ki ima v lasti večino deležev pravno samostojnih družb in opravlja dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh družb. Bistvena razlika med holdingom in koncernom je v tem, da holding nima enotnega vodstva. Glavna dejavnost holdinga je ustanavljanje novih družb, financiranje že obstoječih družb in upravljanje drugih družb, v katerih ima večinsko udeležbo. Bistvena razlika je tudi v tem, da morajo biti pogodbe med družbami v okviru holdinga sklenjene v notarski obliki in vpisane v sodni register.

Vir: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) s komentarjem

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Prijavite dohodke iz poslovanja preko spletnih platform

Prijavite dohodke iz poslovanja preko spletnih platform

Finančna uprava zavezance, ki s poslovanjem preko spletnih platform dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, poziva, da prejete dohodke vključijo v svoje davčne obračune. Preberite več >>

Za uspešno eVročanje morate potrditi svoj elektronski naslov

Za uspešno eVročanje morate potrditi svoj elektronski naslov

Fizične osebe, ki bodo dokumente Finančne uprave prejemale izključno v eDavke, morajo potrdili svoj elektronski naslov za obveščanje o odloženih dokumentih v eDavkih. To je namreč nujno za prevzemanje dokumentov. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Finančna uprava bo v letu 2024 prejela podatke o dohodkih, ki so bili ustvarjeni s poslovanjem preko spletnih platform v preteklem letu 2023. Zakonska podlaga temelji na direktivi DAC7, ki je bila v okviru Evropske unije sprejeta v letu 2021. Preberite več >>

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Od januarja 2024 dalje bodo zavezanci za obračun obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje prvič obračunali tudi novi obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Določen je v fiksnem mesečnem znesku 35 evrov. Preberite več >>

Regres in letni dopust

Regres in letni dopust

Regres in letni dopust sta nerazdružljivo povezana. Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust je pravica delavca, ki se ji slednji ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Preberite več >>

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Finančna uprava je izplačilo za izjave, prejete do konca septembra, izvedla 10. oktobra 2023. Na podlagi vseh prejetih izjav v septembru, je tako Finančna uprava nakazala zaprošeno pomoč. Nakazila so prejeli upravičenci, samozaposleni zaradi posledic poplav in plazov v avgustu 2023, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Preberite več >>

Na blagajni ne pozabite na izdani račun

Na blagajni ne pozabite na izdani račun

Novela Zakona o davčnem potrjevanju računov je že v veljavi. Ponovno je uvedena globa za kupce, ki ne bodo vzeli računa. Višina globe je določena na 40 evrov. Preberite več >>

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Oglejte si lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2023. Po novem se zneski olajšav in lestvice dohodnine ne bodo več objavljale v obliki podzakonskega akta. Preberite več >>

Strategija Digitalna Slovenija 2030 sprejeta

Strategija Digitalna Slovenija 2030 sprejeta

Vlada je 23.3.2023 sprejela strategijo Digitalna Slovenija 2030, ki jo je pripravilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Strategija je namenjena načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. Preberite več >>

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje