Mlada podjetnika leta 2017 sta Matej Pelicon in Anita Lozar iz Pivovarne Pelicon

V prostorih NLB Centra inovativnega podjetništva v Ljubljani se je danes odvila tradicionalna osma konferenca Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! Po zanimivih panelih in predavanjih je strokovna komisija izbrala tudi mlada podjetnika leta 2017: to sta Matej Pelicon in Anita Lozar iz Pivovarne Pelicon.
Mlada podjetnika leta 2017 sta Matej Pelicon in Anita Lozar, Pivovarna Pelicon

Mlada podjetnika leta 2017 sta Matej Pelicon in Anita Lozar, Pivovarna Pelicon. (Slika Jernej Kokol)

Rdeča nit letošnje konference Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! bo širitev podjetij na tuje trge. Z nami bodo številni uspešni slovenski podjetniki iz različnih podjetij, kot so Achilles, Beeping, Dewesoft in drugi. Proti večeru pa bomo podelili tudi sedmi naziv mladi podjetnik leta.

Celoten program dogodka je na voljo na povezavi. Še vedno se nam lahko pridružite.

Zanimivo dogajanje na konferenci bomo v živo spremljali tudi na našem portalu. Osvežite stran!

Razglasitev zmagovalca izbora Mladi podjetnik leta 2017!

Strokovna komisija v sestavi dr. Jure Knez (Dewesoft), Darko Jurić (NLB), Boris Kunilo (SPIRIT Slovenija), Mojca Vincek (Kleos) in Borut Borštnik (Zavod mladi podjetnik) je med letošnjimi petim finalisti za prejemnika naziva mladi podjetnik leta 2017 izbrala Mateja Pelicona in Anito Lozar iz Pivovarne Pelicon.

V Pivovarni Pelicon proizvajajo butično pivo po lastnih receptih. Stremijo k temu, da pivcev ne bi dolgočasili, temveč jih želijo presenetiti z uravnoteženimi, pitnimi zvarki polnega okusa. So edina mala pivovarna, ki poleg vrhunske opreme za varjenje uporablja tudi najbolj dodelan nadzor kakovosti. Poleg B2B ponudbe so odprli tudi spletno trgovino in prvo specializirano fizično trgovino.

V začetku poslovanja je podjetje spremenilo zastarelo prakso grosistov v transakcije s kratko vezavo in konstantnim pritokom denarja. V naslednjih letih želijo postati največja kraft pivovarna v regiji, ki bo v 100-odstotni lasti zaposlenih in bo vključevala verigo specializiranih trgovin in lokalov.

Podrobnejša predstavitev Pivovarne Pelicon je na voljo na povezavi.

Anita in Matej, Pivovarna Pelicon

Anita in Matej, Pivovarna Pelicon (Vir slike: Jernej Kokol)

Predavanje: Panorganic: Naše preteklo leto – kje smo in kam gremo

Po predstavitvah vseh petih finalistov izbora se je strokovna komisija začela odločati o zmagovalcu, obiskovalcem dogodka pa Niko Miholič iz Kmetijskega gospodarstva Panorganic predstavlja zgodbo podjetja, ki si je v lanskem letu prislužilo laskavi naziv mladi podjetnik leta.

Po predstavitvi ideje za oblikovanje podjetja Panorganic se je Miholič osredotočil predvsem na to, kako je podjetje s svojimi izdelki in pridelki prodrlo tako v velike trgovske verige v Sloveniji kot tudi na tuje trge, predstavil pa je tudi načrte podjetja za prihodnost: načrtujejo pridelavo novih pridelkov in postavitev novega rastlinjaka, načrtujejo pa tudi dodatne projekte, s katerimi želijo doseči končni cilj – zagotovitev samooskrbe v Sloveniji.

“Pitchi” petih finalistov izbora Mladi podjetnik leta 2017

Sledijo predstavitve vseh petih finalistov izbora Mladi podjetnik leta 2017:

Predstavitve vseh finalistov so na voljo na dodanih povezavah.

Strokovno komisij, ki se bo odločila o zmagovalcih, sestavljajo dr. Jure Knez (Dewesoft), Darko Jurić (NLB), Boris Kunilo (SPIRIT Slovenija), Mojca Vincek (Kleos) in Borut Borštnik (Zavod mladi podjetnik).

Predavanje: Katerih 5 največjih napak smo naredili pri ustvarjanju Dewesofta

Dr. Jure Knez iz izjemno uspešnega podjetja Dewesoft nam v svojem predavanju na kratko predstavlja pet največjih napak, ki so jih naredili pri ustvarjanju in rasti podjetja. V uvodu predavanja je Knez poudaril, da napak za nazaj ne moremo popravljati, zato je treba živeti iz dneva v dan in se ne ozirati na preteklost.

Med napakami je omenil konservativnost, saj so v podjetju vedno želeli delati na trdnih temeljih, brez kreditov, brez investitorjev. Po njegovih besedah so namreč “investitorji le kamen okoli vratu”. Zaradi konservativnosti na tem področju je bila rast podjetja Dewesoft v prvih letih delovanja počasna, saj so se financirali izključno iz lastnih virov.

Naslednja napaka, ki jo je omenil govorec, je odvisnost od strank oziroma partnerjev. V prvih letih delovanja je bilo podjetje v veliki meri odvisno od določene stranke, ki pa se je v nekem trenutku odločila, da bo začela razvijati lastno programsko opremo.

Knez je opozoril tudi na pomembnost razvoja lastne prodajne mreže. Distributerji ne želijo biti odvisni od enega ponudnika, zato lahko podjetju namenijo le omejeno količino časa. Namesto tega je podjetje Dewesoft razvilo lastno prodajno mrežo, v katero je vključenih devet predstavništev, ki pokrivajo dve tretjini svetovnega bruto domačega proizvoda. Podjetje Dewesoft prodaja svoje izdelke v kar 35 državah.

Nato je Knez omenil še pomembnost primerne hitrosti rasti in dovršenih principov testiranja, saj je treba ohranjati vrhunsko kvaliteto izdelkov. Za konec je govorec mladim podjetnikom položil na srce naslednji nasvet: “Nič ni narobe s tem, da delamo napake … dokler se iz njih nekaj naučimo.”

Predavanje: Kako smo se Mali junaki lotili velikih konkurentov z desetmilijonskimi prihodki

V predavanju nam Rado Daradan, soustanovitelj podjetja Mali junaki, ki izdeluje individualizirane otroške slikanice, predstavlja zgodbo svojega podjetja in način, kako so se lotili velikih konkurentov na tujih trgih. Na začetku je opisal začetke poslovne zgodbe podjetja, od osnovne ideje do prvih investicij itd.

Prva točka, ki jo izpostavlja Daradan, je pogum. Poudarja, da je izjemno pomembno, da podjetnik sam preizkusi svoje ideje: “Pomembno je, da sam stvari stestiraš, da sam ustvariš neko izkušnjo. Samo ti poznaš svoj izdelek, samo ti lahko ustvariš svoje izkušnje.” 

Izpostavlja tudi pomembnost oblikovanja podjetniške ekipe, pri čemer poudarja podobne elemente kot predhodni sogovorniki, in sicer da ni najbolj pomembno znanje in izkušnje, temveč strast:  da so torej člani ekipe “pripravljeni deliti strast s celo ekipo, da so pripravljeni vložiti same sebe” v podjetje, v idejo.

Poleg tega je Daradan omenil tudi, da je po njegovem mnenju nujno, da podjetje, ki se ukvarja s prodajo končnim strankam, ustvarja, oblikuje in izdeluje lastne izdelke: “Samo na ta način boste ta produkt poznali 120-odstotno,” kar vam bo izjemno koristilo pri prodaji. “Verjeti morate v svoj produkt,” dodaja govornik.

Nato je opisal tudi izkušnjo svojega podjetja s prodorom na nemški trg. Ne glede na mnenja in nasvete drugih, da naj se tega podviga ne lotijo, če nimajo vsaj 100 tisoč evrov, so se v Nemčijo podali z 20 tisoč evri. Preizkusili so metodo, “ki se je nihče od konkurentov ni upal lotiti”: gre za t. i. prodajo po računu, kar pomeni, da podjetje potencialnim strankam svoje izdelke pošlje domov, te pa imajo potem dva tedna časa, da izdelek plačajo. Na ta način so sicer izgubili precej sredstev, vendar so svoje izdelke razširili med ciljno publiko.

Naslednja metoda promocije in marketinga, ki so se je lotili, je bilo sodelovanje z mnenjskimi voditelji, vplivneži (angl. influencers), ki promovirajo njihove izdelke prek svojih profilov na družabnih omrežjih, v zapisih na svojih blogih … Takšno trženje je po Daradanovih besedah tako učinkovito kot tradicionalno oglaševanje, na primer na televizijskih postajah, vendar je cenovno veliko ugodnejše.

Daradan je za konec odgovoril še na nekaj vprašanj publike, mladim podjetnikom pa je ponudil še malce kontradiktoren nasvet: “Ne poslušajte drugih ljudi, ki vam govorijo različne stvari.”

Panel: Financiranje – poslovni angeli in bančno kreditiranje

Po kratkem odmoru za regeneracijo nas čaka nov panel za naslovom Financiranje – poslovni angeli in bančno kreditiranje, na katerem sodelujejo Darko Jurić (NLB), Jure Tomc (investitor, Datafy.it), Aleksander Kopač (AlpVent AG, Poslovni angeli Slovenije), Gregor Bulc (Fakta Plus).

Udeleženci panela so najprej spregovorili o konceptu t. i. pametnega denarja (angl. smart money). Aleksander Kopač poudarja osnovno lastnost koncepta, in sicer da investitor v podjetje ne vloži le denarja, temveč sodeluje tudi pri razvoju podjetja, pomaga ekipi, ji na podlagi svojih izkušenj sodeluje … Jure Tomc dodaja, da se je treba pri investiciji ozirati tudi na vprašanje, kakšen tip investicije potrebuje podjetje v nekem trenutku glede na fazo, v kateri se nahaja, trenutne cilje itd. Tako je smiselno, da podjetje poišče partnerja, ki ne bo samo investiral v podjetje, “ampak mu pomagal tudi pri uresničevanju trenutnih ciljev”. Gregor Bulc opozarja tudi na donos na kapital skozi daljše časovno obdobje, medtem ko Darko Jurić smart money z vidika banke razume predvsem kot denar za določen namen v točno določenem časovnem obdobju.

Naslednja tematika, ki so se je dotaknili govorci, so možnosti pridobivanja financiranja za zagonska podjetja. Jurić pravi, da so banke lahko “dobra vstopna točka v svet podjetništva” – čeprav je za zagonsko podjetje pridobivanje bančnih kreditov lahko zahtevna naloga, jim lahko banka ponudi tudi različne informacije. Bulc dodaja, da je treba vedeti, kako banke razumejo denar. Obenem poudarja, da mora podjetje načrtovati svoje delovanje: “Preden greste h kateremu koli tipu investitorja, naredite domačo nalogo.” Poleg tega opozarja: “Razmislite, kaj se bo zgodilo, če bo šlo vse narobe.” 

Tomc je mnenja, da obstaja veliko možnosti, kako priti do denarja. Pomemben je poslovni načrt, še posebej “pa je pomembno, da veste, kaj želite, in šele potem iščete primeren vir financiranja”. Kopač dodaja, da obstajajo razlike med bančnim kreditiranjem in financiranjem s strani poslovnih angelov. Predstavil je tudi Startup kliniko, projekt Kluba poslovnih angelov Slovenije, ki je namenjen vsem zagonskim podjetjem, ki želijo pridobiti financiranje s strani poslovnih angelov.

Udeleženci panela se v nadaljevanju pogovarjajo o financiranju s strani poslovnih angelov. Poudarjajo izjemen pomen poslovnega načrta, ki je osnova za pridobitev kakršne koli investicije. “Če lahko na škatlico cigaret zapišeš svoj poslovni načrt oziroma poslovni model, si na pravi poti,” na slikovit način dodaja Jurić. Poleg tega omenjajo tudi naslednje ključne značilnosti: dobra ekipa, dobra predstavitev (angl. pitch) …

“Presodite, kakšna oseba je človek, s katerim stopate v odnos,” opozarja Bulc na nevarnosti, ki prežijo na mlade podjetnike.

Zadnja tematika panela se dotika organske rasti in investicij. Bulc pravi, da je “treba o investicijah razmišljati, ko imaš največjo rast”, Jurić pa podjetnikom svetuje, naj se pred iskanjem investitorjev o svojem poslovnem in finančnem načrtu pogovorijo s strokovnjakom. “Paziti je treba na več faktorjev, da veste, kdaj iti v investicijo in kdaj ostati pri organski rasti,” dodaja Tomc, medtem ko je po Kopačevem mnenju odgovor na vprašanje, kdaj je dovolj zmerna rast, kdaj pa je čas za določena tveganja in večje investicije, odvisen tudi od starosti podjetnika. Obenem dodaja: “Vsaka zmaga ima svojo ceno.”

Darko Jurič (NLB), Aleksander Kopač (AlpVent AG), Gregor Bulc (Fakta Plus), Igor Panjan (Datafy.it).

Darko Jurič (NLB), Aleksander Kopač (AlpVent AG), Gregor Bulc (Fakta Plus), Igor Panjan (Datafy.it).

Predavanje: REMOTE: Kako iz MP coworkinga voditi rastoče podjetje z ekipo 15 ljudi iz štirih kontinentov

V naslednjem predavanju nam Nejc Zupan predstavlja, kako podjetje Niteo uspešno deluje brez dejanske pisarne. Po njegovem mnenju je pozitivna posledica dela na daljavo optimiziranje procesov v podjetju. “Najboljše ideje se ne rojevajo v pisarni,” predstavlja svoje izkušnje in ugotovitve strokovnjakov, zato pisarniško delo predvsem za kreativne poklice ni primerno.

Delo na daljavo je koristno tudi, ker so tako odpravljene motnje, ki se stalno pojavljajo v pisarnah. Tako posamezniki lahko padejo v stanje t. i. zanosa (angl. flow, deep work, the zone), ki je ključno za opravljanje kreativnih nalog. “V našem podjetju ljudi ne plačujemo za to, da delajo, ampak za to, da naredijo,” poudarja Zupan, ob tem pa kritizira še vedno razširjeno plačevanje zaposlenih glede na opravljene ure. Omenja tudi, da 12-urni delovniki niso primerni in pogosto vodijo v izgorelost, zaradi česar v podjetju spremljajo zaposlene in skrbijo, da ne delajo preveč.

Po njegovem podjetju je 90 odstotkov sestankov nepotrebnih. Če že skličete sestanke, jih časovno omejite in se držite zastavljenega dnevnega reda. V podjetju Niteo so sestanki pravzaprav nemogoči, saj zaposleni prebivajo v različnih časovnih pasovih – namesto tega uporabljajo različna spletna orodja, prek katerih vsak dan organizirajo kratek 15-minutni sestanek, na katerem vsak zaposleni »pove, kaj je delal prejšnji dan, kaj bo delal danes in ali se pojavljajo kakršni koli blockerji«. 

Zupan opisuje tudi, kako v podjetju Niteo skrbijo za večjo stopnjo empatije in razumevanja med zaposlenimi: »Na vseh orodjih, ki jih uporabljamo, morajo imeti vsi svojo profilno sliko, na kateri se vidi obraz. Ko bereš tekst, vidiš zraven obraz, kar te emocionalno poveže s pošiljateljem sporočila.« To je pomembno predvsem za sprejemanje neprijetnih sporočil.

»Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo socialen odnos do ostalih. Da bi ekipa dobro delovala, se dvakrat na leto vsi člani zberemo na neki lokaciji,« Zupan opisuje skrb za medsebojno povezovanje in teambuilding v podjetju Niteo. Januarja se tradicionalno dobijo nekje na toplem, letos so bili na primer na Tajskem, prav v tem mesecu pa so se vsi zbrali v Sloveniji. V okviru srečanj se pogovorijo o določenih tematikah, ki jih je dobro predebatirati v živo, organizirajo pa tudi kakšno strokovno predavanje in delavnico ter bolj neformalno druženje.

Zupan opozarja na razliko med remote-friendly in remote-first podjetji, pri tem pa posebej poudarja, da je treba v vse procese, odločitve ipd. v podjetju vključiti vse zaposlene, ne glede na to, ali delajo iz pisarne ali od doma – le tako se delavci, ki delajo na daljavo, ne bodo počutili kot drugorazredni zaposleni.

Nejc Zupan vsem podjetnikom  priporoča v branje naslednji dve knjigi: REMOTE avtorjev Jasona Frieda in Dvida Heinemeierja Hannsona in Mavrick uspešnega inovativnega podjetnika Ricarda Semlerja. Več o delu na daljavo lahko preberete v prispevku.

Nejc Zupan, NiteoWeb

Nejc Zupan, NiteoWeb (Vir slike: Jernej Kokol)

Predavanje: Kako najti prave zaposlene?

Z nami je zdaj Jana Fleišer iz Vrtca Dobra teta, ki je pripravila predstavitev o tem, kako najti prave zaposlene. V začetku svojega predavanja je pomenila, da je na začetku podjetniške poti ključno, da podjetnik ve, kdo je in kaj želi: “Ključno je bilo to, da je bila moja pot jasno začrtana.” Po njenem mnenju so najboljši zaposleni posamezniki, ki verjamejo v vizijo in cilje podjetja ter so zagnani in želijo soustvarjati podjetniško zgodbo.

Še preden začnete iskati nove kadre, je po Janinih besedah izjemno pomembno, da ugotovite, kakšno osebo iščete oziroma potrebujete – pri tem ni pomembna le izobrazba, ampak tudi tip osebnosti: “Oseba, ki jo pripeljete v ekipo, mora dopolnjevati ekipo.”

Na podlagi lastnih izkušenj podjetnikom svetuje, da poiščejo samostojne, čustveno stabilne osebe, ki so se pripravljene učiti. V vrtcu Dobra teta tako iščejo “osebe, ki ne želijo le službe, ampak želijo prispevati tudi k zgodbi”. V procesu iskanja zaposlenih so pozorni na to, kako kandidati za službo poslušajo, ali so se pripravljeni učiti, kako odreagirajo v kriznih situacijah in kako se obnašajo v medosebnih odnosih.

Jana Fleišer, vrtec Dobra teta

Jana Fleišer, vrtec Dobra teta (Vir slike: Jernej Kokol)

Panel: Kakšno strategijo izbrati za rast svojega podjetja?

Začenja se že prvi panel z naslovom Kakšno strategijo izbrati za rast svojega podjetja?, na katerem sodelujejo Nejc Apšner (Achilles), Jan Dobrilovič (Beeping), Nastja Kramer (Malinca.si), Anita Lozar (Pivovarna Pelicon).

Nejc Apšner in Jan Dobrilovič glede vstopa na trg poudarjata predvsem zaupanje, ki ga je treba vzpostaviti med podjetjem in strankami, kar je še posebej pomembno pri Dobrilovičevem podjetju Beeping, ki ponuja spletno platformo za iskanje čistilcev domov. Apšner je omenil, da so na začetku nove stranke pridobivali predvsem na podlagi priporočil zadovoljnih strank. Nastja Kramer dodaja: “Glavna stvar pri vstopanju na trg se mi zdi analiza trga.” Anita Lozar pripoveduje, da so se v začetku osredotočili na pivo v steklenicah, kar je bila posebnost Pivovarne Pelicon v primerjavi z drugimi malimi pivovarnami.

Naslednje vprašanje, na katerega odgovarjajo gostje panela, se dotika širitve na tuje trge. Dobrilovič pravi, da zelo ceni različne druge podjetnike, s katerimi se lahko pogovarja in na podlagi napak katerih se želi učiti. Poleg tega dodaja: “Nikoli ne moreš biti 100-odstotno pripravljen,” vendar je po njegovem mnenju priprava izjemno pomembna.

Apšner dodaja, da so se v podjetju Achilles na podlagi širitve na Hrvaško naučili veliko novih stvari, ki jih v Sloveniji niso opazili oziroma nanje niso bili pozorni. Tudi sam opozarja na pomembnost predhodne analize trga, Hrvaška pa je za njegovo podjetje predstavljala nekakšen testni trg za druge tuje trge. Podjetnik tako svetuje: “Ko je vaše podjetje že urejeno in uspešno vzpostavljeno, se lahko odločite za širitev na tuje trge; če nič drugega, boste pridobili ogromno novih izkušenj.”

Nastja Kramer potrjuje besede svojih sogovornikov, da je pred širitvijo treba vzpostaviti urejeno in dobičkonosno domače podjetje ter uskladiti in organizirati vse procese v njem. Omenja tudi pomoč mentorjev, ki so že šli skozi podoben proces, poleg tega pa tudi sama opozarja na pomembnost analize trga in vprašanje financiranja rasti oziroma širitve. Anita iz Pivovarne Pelicon pa je predstavila nekaj specifik izvoza piva.

Gostje panela se pogovarjajo o izoblikovanju sanjske ekipe. Ob tem Dobrilovič izpostavlja, da je “ključno, da dihamo kot eno, da imamo enake vrednote”. Ob tem omenja tudi, da se v podjetju Beeping trudijo oblikovati skupnost – tako osnovne ekipe kot čistilcev. Apšner omenja, da v podjetju Achilles sodelujejo s psihologinjo, skupaj s katero ne iščejo posameznikov z določenimi znanji, temveč “človeka, profil osebe, ki bo ustrezal naši ekipi”. “Tim ne more biti dober, če nima dobrega vodje,” poudarja Nastja Kramer iz podjetja Malinca.si, Anita Lozar iz Pivovarne Pelicon pa dodaja, da je pomembno, da se v ekipi dobro razumejo.

Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! prvi panel: Nastja Kramer, Jan Dobrilović, Nejc Apšner in Anita Lozar

Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! prvi panel: Nastja Kramer, Jan Dobrilović, Nejc Apšner in Anita Lozar

Ob začetku nas je pozdravil voditelj dogodka Peter Bruner, uvodoma pa sta vse udeležence nagovorila Darko Jurić iz NLB, ki nas je lepo sprejel v Centru inovativnega podjetništva, in Boris Kunilo iz agencije SPIRIT Slovenija.

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje