Nove omejitve ustanavljanja in prepoved veriženja podjetij

Spremembe Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1I), ki na novo omejujejo ustanavljanje in verižno odpiranje podjetij, se pričnejo uporabljati 1. januarja 2016. Glede ustanavljanja družb in samostojnih podjetnikov ter pridobitve poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih podjetnikov je že novela ZGD-1H z novim 10.a členom naredila pomemben korak za omejevanje ustanavljanja in pridobitve poslovnih deležev. Na njeni podlagi in pa z nadgradnjo informacijskega sistema e-VEM, ki je polno funkcionalen od februarja 2014 dalje, je postopek preverjanja omejitev v celoti avtomatiziran.

ZGD-1I v prvem odstavku 10.a člena omejuje ustanavljanje družb in samostojnih podjetnikov na način, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:

1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje; ta omejitev preneha po 5 letih od pravnomočnosti sodbe oziroma od dneva izbrisa iz kazenske evidence.

2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;

Z omejitvijo iz 2. točke se dopolnjujejo sedanje določbe in sicer tako, da se preverjanje izpolnjevanja pogoja nepredložitve obračunov ne nanaša več samo na zadnji javno objavljen seznam, ampak na obdobje zadnjih 12 mesecev. Sprememba je po mnenju predlagatelja in zakonodajalca potrebna, saj se po sedanji ureditvi preverjanje pogojev nanaša le na zadnji objavljeni seznam nepredlagateljev obračunov, zato prihaja do situacij, ko lahko zavezanec, ki želi ustanoviti novo družbo, predloži obračun le za pretekli mesec in tako neovirano ustanovi družbo, saj ne bo objavljen na zadnjem seznamu, čeprav ima za predhodna obdobja še vedno nepredložene obračune.

3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek; ta omejitev pa ne velja za osebo, ki je neposredno ali posredno z več kot 25% udeležena v kapitalu kapitalske družbe, če je ta oseba banka, zavarovalnica, DUTB, SDH, D.S.U., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali Republika Slovenija.

Potreba po določitvi novih izjem iz 3 . točke se je pokazala v praksi, saj na primer banka, ki na podlagi unovčenja zavarovanja pridobi več kot 25% delež v kapitalu kapitalske družbe, ki je na seznamu neplačnikov, ne more ustanoviti nove družbe. Enako velja tudi za DUTB in za tiste upnike, ki so delež v družbi dosegli zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z ZFPPIPP. 

4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno; ta omejitev preneha po 3 letih od pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe.

5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ta omejitev je omejena na 1 leto od datuma izbrisa družbe iz registra.

Omejitev iz 5. točke bo onemogočala ustanovitev novih družb osebam, ki niso izkazale ustrezne skrbnosti pri poslovanju in katerih družbe so bile zato izbrisane iz registra po uradni dolžnosti na podlagi določb ZFPPIPP.

Otežuje se tudi veriženje podjetij oziroma ustanavljanje d.o.o.-jev na zalogo ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja upnikov, zaposlenih in države. Tako po novem ustanovitelj oziroma družbenik d.o.o.-ja ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila d.o.o. oziroma pridobila delež v d.o.o., ki ni starejši od treh mesecev. To pa ne velja, če d.o.o., v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila poslovni delež, izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo odprt TRR;
• niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu nepredlagateljev davčnih obračunov;
• nimajo za več kot 50 evrov neporavnanih davčnih obveznosti;
• imajo neprekinjeno vsaj ene mesec zaposleno osebo ali obvezno zavarovanega družbenika za najmanj polovični delovni čas.

Novela ZGD-1I posega tudi v prakso dvigovanja najnižjega dovoljenega osnovnega kapitala iz transakcijskih računov novo ustanovljenih družb z namenom ustanavljanja novih družb in njihovo prodajo fizičnim in pravnim osebam za nekaj 100 evrov. Skladno z navedenim se v premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala (7.500 evrov za d.o.o.), ne bodo mogla šteti posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali pa imajo vsi skupaj najmanj desetino upravljalskih pravic. Takšen pravni posel bo ničen in opredeljen kot prekršek.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I)