Nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev

V začetku meseca marca je Državni zbor sprejel Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), ki bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2018. Zakon bo obsežno uredil pogoje, kako lahko v Sloveniji registrirane osebe začasno izvajajo storitve v drugih članicah EU.
Nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev

Novica: Nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (Vir: Bigstock)

Novi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev bo v bistvenem uredil pogoje, pod katerimi lahko registrirane fizične osebe (samostojni podjetniki) in registrirane gospodarske družbe opravljajo svojo dejavnost tudi izven države sedeža podjetja, tj. Slovenije. Zakon velja za opravljanje dejavnosti in izvajanje storitev v drugih državah članicah EU, ne pa v državah izven EU.

Zakon prav tako ne bo veljal za vse, ki že sedaj običajno opravljajo storitev ali dejavnost v Sloveniji in še kakšni drugi državi članici EU. V tem oziru se sprememba nanaša le na tiste izvajalce dejavnosti, ki jo opravljajo predvsem v Sloveniji, in bi storitve v tujini izvajali le začasno. Razlog za takšno ureditev je v tem, da za začasno opravljanje ne bo potrebna registracija v drugi državi EU, ki je sicer potrebna za redno oziroma običajno izvajanje storitev.

Čezmejno izvajanje storitve je začasno opravljanje dejavnosti delodajalca ali tujega delodajalca z napotitvijo delavcev na delo oziroma začasno opravljanje dejavnosti samozaposlene ali tuje samozaposlene osebe v drugi državi članici EU, na podlagi ohranjene vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec oziroma tuji delodajalec ali samozaposlena oziroma tuja samozaposlena oseba sedež.

V bistvenem bi lahko vsebino zakona opisali na sledeč način: Zakon določa, da lahko izvajalec storitev slednje začasno izvaja, če:

  • običajno opravlja dejavnost v Sloveniji,
  • je v Sloveniji registriran,
  • gre za dejavnost, za katero je izvajalec registriran oziroma vpisan v Poslovni register in ima odprt transakcijski račun, prijavljen v davčni register,
  • se storitev izvaja na dovoljen način.

Izjema nastopi v primeru, da storitev izvaja delavec, ki je napoten na delo v povezano gospodarsko družbo. V tem primeru velja izjema od 3. pogoja.

Ureditev je posebej zanimiva za majhna podjetja in startupe. Za delodajalce namreč veljajo naslednje določbe:

  • zaposlovati mora od pet do deset delavcev,
  • poleg tega mora imeti zaposlenega najmanj enega delavca, ki je neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja že vsaj 6 mesecev  ozrioma od ustanovitve dalje,
  • delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev mora imeti zaposlene najmanj tri delavce, ki so neprekinjeno vključeni v socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi,
  • da zoper delodajalca v zadnjih treh letih ni bila izrečena pravnomočna globa zaradi prekrška povezanega s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno,
  • pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da dejavnost običajno opravlja v Sloveniji,
  • da delodajalec nima neporavnavih zapadlih davčnih obveznosti.

Za samostojne podjetnike pa velja naslednja ureditev:

  • samostojni podjetnik izvaja storitev v okviru dejavnosti za katero je registriran, ob tem mora biti vpisan v Poslovni register Slovenije že najmanj dva meseca,
  • že najmanj dva meseca je vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji,
  • nima neporavnavnih zapadlih davčnih obveznosti,
  • pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da dejavnost v Sloveniji opravlja običajno,
  • storitev se izvaja na podlagi pogodbe.

Pred začetkom izvajanja storitve mora delodajalec oziroma samozaposlena oseba pridobiti potrdilo A1, ki je obsežno urejen v novem zakonu. Delodajalec mora čezmejne storitve izvajati ob upoštevanju določb zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini. Prav tako delodajalec delavcu v času napotitve zagotavlja pravice v skladu z določbami zakona ali drugega predpisa ter kolektivne pogodbe ali drugih aktov s splošno veljavnostjo ali veljavnostjo na ravni dejavnosti, ki v državi napotitve urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

Nov Zakon uvaja tudi nove globe. Globa od 2000 do 60 tisoč evrov lahko doleti delodajalca, ki izvaja storitev, ob tem pa ni izpolnil zakonsko določenih pogojev. Osebno lahko odgovarjajo tudi osebe delodajalca, ki zagrešijo z delom povezane prekrške. Njih se lahko kaznuje z globo od 200 do 6000 evrov.          

Vir: PISRS

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti? Preberite več >>

Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Pravni fokus: Vse o zastaranju

Pravni fokus: Vse o zastaranju

Kaj je zastaranje obveznosti? Gre za pravni koncept, ki lahko močno vpliva na pravne obveznosti. Govori namreč o tem, kdaj obveznosti ni mogoče več iztožiti. Preberite več >>

Ali gentlemanski sporazum zavezuje stranki?

Ali gentlemanski sporazum zavezuje stranki?

Gentlemanski sporazum, za katerega pogosteje uporabljamo angleški izraz gentlemen's agreement, je oblika nepravnega dogovora, ki med strankama ustvarja neko moralno zavezo. Preberite več >>

Stroški reprezentance

Stroški reprezentance

Božične zabave, pogostitve in poslovna kosila ... V prispevku bomo pojasnili, kako lahko poskrbimo, da bodo našteti stroški všteti v stroške podjetja in bodo pri tem ugodno davčno obravnavani. Preberite več >>

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

V Sloveniji je trenutno okoli 90.000 ljudi, ki dejavnost opravljajo samostojno ali delujejo kot samostojni podjetniki. Trenutna zakonodaja jih glede nadomestila za bolniško odsotnost v primerjavi z osebami v delovnem razmerju postavlja v precej bolj neugoden položaj. Preberite več >>

POZOR: Prihaja obvezen vpis lastnikov podjetij!

POZOR: Prihaja obvezen vpis lastnikov podjetij!

Za poslovne subjekte je pričela veljati obveznost ugotovitve podatkov in vzpostavitve evidence vodenja podatkov o dejanskem lastništvu poslovnih subjektov. Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Mobing na delovnem mestu

Mobing na delovnem mestu

Izraz »mobbing« je skoval avstrijski etnolog Lorenz in v svojem izvirniku predstavlja posebno obliko živalskega obnašanja. V živalskem svetu lahko denimo tipični mobing opazujemo pri pticah, ko spuščajo nekakšne alarmne glasove z namenom pregnati vsiljivca. Preberite več >>

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali. Preberite več >>

Oznake: , ,