Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnih zavodov je odvisna od tega, ali so dejavnosti, ki jih opravljajo, pridobitne ali nepridobitne narave.
Zavod

Zakon o zavodih določa, da sme zavod opravljati pridobitno dejavnost le, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Na področju DDV in obdavčenja osebnih prejemkov za zavod veljajo enaka pravila kot za druge pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.

Pridobitna in nepridobitna dejavnost zavoda

Posebnosti pri obdavčenju se pojavijo v povezavi z dejavnostjo, ki jo zavod opravlja. Če je zavod ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti in hkrati posluje v skladu z namenom ustanovitve in delovanja, ni zavezan za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO). V primeru opravljanja pridobitne dejavnosti pa zavod postane zavezanec za plačilo DDPO. Njegova davčna obveznost se ugotavlja enako kot pri drugih davčnih zavezancih.

Ker zavod plača DDPO le v obsegu, v katerem opravlja pridobitno dejavnost, je za obračun DDPO dejavnosti zavoda treba obravnavati ločeno. Najprej jih je treba razdeliti na nepridobitne in pridobitne dejavnosti ter nato ugotoviti prihodke, ki jih prinaša vsaka od njiju.

Podrobnejša merila za ugotavljanje, kdaj je dejavnost pridobitna, ponuja pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Ta določa, da gre za pridobitno dejavnost, če jo zavezanec opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička ali z njo na trgu konkurira drugim osebam, ki so zavezanci po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

Relevantni so prihodki in odhodki iz pridobitne dejavnosti

Ugotovitvi prihodkov iz obeh oblik dejavnosti sledi še ugotavljanje odhodkov za vsako dejavnost posebej. DDPO se namreč plača izključno od v davčnem obračunu ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki. Davčno priznani so seveda le odhodki, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost.

Višino odhodkov lahko ugotovimo na dva načina:

  • Sorazmerno ugotavljanje višine odhodkov – višina odhodkov iz pridobitne dejavnosti se določi v deležu vseh odhodkov, ki je enak deležu prihodkov iz pridobitne dejavnosti glede na vse prihodke.
  • Dejansko ugotavljanje višine odhodkov – v tem primeru se za vsak odhodek posebej ugotavlja, s katero dejavnostjo je povezan, zato je treba že med letom voditi ločeno evidenco za pridobitno in nepridobitno dejavnost.

Vodilo pri odločitvi, kateri od opisanih načinov je davčno ugodnejši, je višina odhodkov, povezanih s pridobitno dejavnostjo. Če je z opravljanjem pridobitne dejavnosti povezano relativno malo odhodkov, je primernejši izbor metode sorazmernega ugotavljanja višine odhodkov.

Ta način je tudi bolj enostaven, pregleden in posledično cenejši. Dejansko ugotavljanje višine odhodkov pa je bolj smiselno, če je določitev prihodkov iz pridobitne dejavnosti relativno enostavna in so odhodki iz pridobitne dejavnosti relativno visoki. S tem si namreč znižujemo davčno osnovo.

VIRI:

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM / SPOT točki. Preberite več >>


Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev je več kot dobrodošla pomoč za vsakega podjetnika začetnika. Tovrstne zagonske pomoči Zavod RS za zaposlovanje ponuja vsakih nekaj let. Kmalu bosta aktualni subvencija za samozaposlitev žensk in subvencija za samozaposlitev mladih do 28. leta. Višina subvencije je 5.000 evrov. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda s "popoldanskega" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic) na "navadni" ali drugače rečeno "polni" s.p. Sprememba pride v poštev tedaj, ko podjetniku preneha zaposlitev za polni delovni čas. Preberite več >>

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital je kapital, ki je potreben za odprtje podjetja, za družbo, kot je na primer družba z omejeno odgovornostjo ali kapitalska družba oziroma družba, za katero je z zakonom določen nek minimalni osnovni kapital. Zagotovimo ga lahko v denarju ali pa v obliki stvarnega vložka v podjetje. Preberite več >>

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Od 1. julija 2013 dalje je ob 1. vpisu v poslovni register mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Preberite več >>

Normiran s.p. in navadni s.p. – kakšna je razlika?

Normiran s.p. in navadni s.p. – kakšna je razlika?

Ste se odločili, da boste postali samostojni podjetnik? Potem morate poleg dejavnosti, ki jo boste opravljali, določiti tudi ime podjetja, njegov sedež, vedeti pa morate tudi, ali boste odprli navadni ali normiran s.p. Preberite več >>

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Vse družbe, razen tihe, so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu. Gospodarska družba odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem. Preberite več >>

Razpolaganje z osnovnim kapitalom družbe

Razpolaganje z osnovnim kapitalom družbe

Osnovni kapital je pri določenih vrstah pravnih subjektov obvezen. To naj bi upnikom omogočalo večjo gotovost, da bodo njihove terjatve zares poplačane. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: ali je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: ali je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Oznake: ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

11.05.2018 od 14:00 do 17:30
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Vse za podjetje