Odgovor strokovnjaka: Izračun letnega dopusta in regresa

Vprašanje:

Kakšen je način izračuna letnega dopusta in nanj vezano pravico do regresa?

Odgovor:

Preden se posvetimo načinu izračuna dolžine letnega dopusta in višine regresa, je potrebno poudariti, da v delovnem pravu velja hierarhija pravnih aktov, ki urejajo posameznikovo delovno razmerje.

To so poleg področnih predpisov:

• Zakon o delovnih razmerjih,
• Kolektivne pogodbe za posamezno panogo in
• Pogodba o zaposlitvi, sklenjena med delodajalcem in delojemalcem.

Zakaj je to pomembno?

Ker včasih pride do situacije, ko vsi zgoraj našteti pravni akti urejajo isto področje različno. V tem primeru za delavca velja tisti, ki je zanj bolj ugoden. Če torej Kolektivna pogodba določa več dni dopusta kot Zakon o delovnih razmerjih, potem veljajo določbe Kolektivne pogodbe. Če pa je Pogodba o zaposlitvi še ugodnejša od Kolektivne pogodbe, pa veljajo določbe Pogodbe o zaposlitvi.

Minimalno mora letni dopust trajati vsaj 4 tedne

Minimalno dolžino letnega dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih v 159. členu, in sicer le-ta ne sme biti krajši od 4 tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če delavec dela 5 dni na teden, potem mu pripada najmanj 20 dni dopusta, če dela 4 dni na teden, mu pripada 16 dni dopusta in tako dalje.

Višina minimalnega regresa v zasebnem sektorju pa je enaka višini minimalne plače v tekočem letu. V 2015 to znaša 790,73 evrov (bruto). Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres. Seveda je lahko višji regres določen tudi s Pogodbo o zaposlitvi.

Nekatere skupine delavcev imajo pravico do dodatnih dni dopusta. Tako imajo starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavci, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Starši pa imajo pravico do dodatnega dne dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Če ima delavec obdobje zaposlitve krajše od enega leta, obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Ker je pravica do regresa vezana na pravico do letnega dopusta, bo tudi regres v tem primeru izplačan v višini 1/12 za vsak mesec zaposlitve. Letni dopust v trajanju 4 tednov in morebitni dodatni dnevi (razen če ni dolžina letnega dopusta drugače določena v kolektivni pogodbi ali dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi) pripada delavcu, ki dela oziroma je zaposlen celo koledarsko leto.

Primer št. 1: Delavec je zaposlen 4 mesece in 7 dni z minimalno plačo in ima v pogodbi o zaposlitvi določeno 20 dni letnega dopusta

Letni dopust: 20 dni pomnoženo s 4/12 = 7 dni dopusta

Regres: minimalni regres (790,73 bruto) pomnoženo s 4/12 = 263,70 evrov bruto

Primer št. 2: Delavec je zaposlen 10 mesecev z bruto plačo 2.000 evrov in ima s pogodbo dogovorjenih 28 dni dopusta

Letni dopust: 28 dni pomnoženo s 10/12 = 23 dni dopusta

Regres: regres je enak bruto plači (dogovorjeno v pogodbi); 2.000 pomnoženo s 10/12 = 1666,66 evrov bruto

Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu, razen če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah – v tem primeru lahko izplača regres tudi kasneje, vendar najkasneje do 1. novembra.

Več o letnem dopustu in regresu: Regres in letni dopust.

Če delavcu regres ni bil izplačan, lahko sam toži delodajalca na izplačilo regresa na Delovnem in socialnem sodišču. Če pa je obračun regresa viden na plačilni listi, lahko delavec vloži neposredno izvršbo preko portala COVL, saj plačilna lista velja za verodostojno listino.

Vir: Zakon o delovnih razmerjih