Odgovor strokovnjaka: Kdaj pogodba ni veljavna?
Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki ste nam jih zastavili naši bralci.
Vprašanje:
Kdaj pogodba ni veljavna?
Odgovor:
Ni nujno, da vsaka podpisana pogodba postane veljavna. Za veljavnost pogodbe morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, hkrati pa mora obstajati odsotnost razlogov za neveljavnost pogodbe.
V našem pravnem sistemu poznamo:
- absolutno neveljavne pogodbe, tj. nične pogodbe in
- relativno neveljavne pogodbe, tj. izpodbojne pogodbe.
Možnost ničnosti pogodbe posega v načelo avtonomije volje strank pri sklepanju pogodb oziroma v pravico do prostega urejanja obligacijskih razmerij.
Nična je pogodba:
- ki nasprotuje Ustavi RS, prisilnim predpisom ali moralnim načelom;
- katere predmet je nedopusten, nemogoč, nedoločen ali nedoločljiv;
- ki nima podlage (kavze) ali pa je ta nedopustna;
- ki ni sklenjena v predpisani obliki, razen če iz namena predpisane oblike izhaja drugače;
- ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika (forma ad valorem);
- ki je oderuška (lahko ostane v veljavi, če se zmanjša na pravičen znesek);
- ki jo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba;
- ki jo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje sposobnosti (ultra vires).
Ničnost pogodbe po uradni dolžnosti ugotavlja sodišče, lahko pa njen obstoj sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Pravica do sklicevanja na ničnost nikoli ne ugasne, kar pomeni, da se lahko na ničnost sklicuje kadarkoli, ne glede na to, koliko časa je preteklo od sklenitve pogodbe. Nična pogodba ne postane veljavna, če vzrok za ničnost kasneje preneha. Ničnost pa se ne more uveljavljati, če je bil vzrok ničnosti majhnega pomena in je bila pogodba izpolnjena.
Pravne posledice ničnosti (vzpostaviti se mora stanje, kot da pogodba sploh ne bi bila sklenjena):
- vrnitveni zahtevek – vsaka od pogodbenih strank mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe; če vrnitev ni možna, mora stranka dati denarno nadomestilo po cenah v času izdaje sodne odločbe;
- zavrnitev zahtevka nepoštene stranke;
- odškodninska odgovornost.
V nasprotju z nično pogodbo pa se lahko na izpodbojnost sklicuje le pogodbena stranka, v čigar interesu je določena izpodbojnost in njeni dediči. Prav tako je omejen čas, v katerem pogodbenik lahko razveljavi pogodbo na podlagi izpodbojnosti, in sicer v enem letu odkar je izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma najkasneje v treh letih od sklenitve pogodbe.
Razlogi za izpodbojnost pogodbe so:
- pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna stranka;
- pri sklenitvi so obstajale napake volje (npr. grožnja, zmota itd.);
- če zakon določa izpodbojnost;
- če gre za čezmerno prikrajšanje.
Pravne posledice izpodbojnosti:
- vrnitveni zahtevek;
- odškodninska odgovornost.