Vir: Pixabay
Na naslovnicah časopisov se večinoma pojavljajo samo bleščeče in uspešne zgodbe iz sveta podjetništva. Po eni strani je tako tudi prav, saj so prav uspehi tisto, kar poganja družbo in gospodarstvo naprej.
Pa vendar se lahko zaradi tega nekoliko zamegli naša perspektiva. Zavedati se moramo, da za marsikatero uspešno zgodbo stoji cel kup neuspešnih poskusov in prav ti na koncu pripeljejo podjetje »med zvezde«.
Usodna napaka družbe Kodak pri sprejemanju inovacij
Kodak, nekoč prevladujoča sila v fotografski industriji, je nazadovala, ker se ni uspela prilagoditi digitalni dobi.
Družba je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izumila tehnologijo, ki je kasneje poganjala digitalne fotoaparate. Bili pa so zaskrbljeni, da bi ti digitalni fotoaparati škodili prodaji fotografskih filmov, saj ljudje teh ne bi več potrebovali, če bi digitalni fotoaparati postali priljubljeni.
Ker se je Kodak oklepal starega poslovnega modela, je zamudil priložnost, da bi se uveljavil kot vodilni na novem trgu digitalne fotografije. Namesto tega so to priložnost izkoristili konkurenti in hitro pridobili tržni delež.
Vir: Pixabay
Leta 2012 je Kodak razglasil stečaj. Opustil je filmsko dejavnost, prodal patente in ponovno začel kot veliko manjše podjetje, osredotočeno na digitalno tiskanje in druga področja.
Vsi vemo, da so inovacije nekaj nepogrešljivega, vendar se lahko pojavijo težave, ko smo postavljeni med ohranjanje poznanega in sprejemanje neznanega. Ključno je, da podjetnik najde pogum za premagovanje tega s premišljeno oceno tveganj in koristi ter na koncu izbere pot, ki omogoča nadaljnji uspeh.
New Coke: lekcija o zvestobi potrošnikov
Leta 1985 je Coca Cola poskušala prenoviti svojo prepoznavno pijačo z novo, slajšo formulo, imenovano New Coke. Družba je želela na ta način konkurirati Pepsiju in je pričakovala pozitiven odziv.
Odziv je bil vse prej kot pozitiven. Potrošniki so bili ogorčeni nad spremembo okusa in so strastno branili prvotni recept. Odpor je bil tako močan, da je Coca Cola že po 79 dneh na police vrnila prvotno formulo pod imenom Coca Cola Classic.
Vir: Pixabay
Ta dogodek je družba sama označila za za eno največjih trženjskih napak v zgodovini potrošniških izdelkov, vendar ga hkrati obravnava kot lekcijo, ki je izpostavila pomen preferenc potrošnikov.
Potrošniki se lahko na blagovno znamko in njene izdelke močno čustveno navežejo. Drastična sprememba priljubljenega izdelka, tako v izgledu, kot tudi v okusu, lahko to povezavo ogrozi.
Podjetja se ne smejo zanašati le na interne teste ali analize konkurence. Ključno je razumevanje, kaj si obstoječe stranke resnično želijo in cenijo. To pa lahko podjetja ugotovijo s kombinacijo anket, raziskav, aktivnosti na družbenih omrežjih, fokusnih skupino in podobno.
Od kole do avtomobilov: neuspešni podvigi Richarda Bransona
Milijarder Richard Branson je znan po svojem podjetniškem duhu in obsežnem imperiju Virgin Group, ki ga je zgradil. Britanska vlada ga je za zasluge na področju podjetništva celo povzdignila v viteza. Kljub temu pa je njegova zgodba prepletena tudi s podvigi, ki mu niso povsem uspeli.
Z znamko kole Virgin Cola je želel Branson konkurirati velikanom na področju sladkih pijač, kot so Coca Cola in Pepsi. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v Združenem kraljestvu doživela začetni uspeh in za nekaj časa celo prehitela omenjeni znamki.
Vendar pa na dolgi rok ni uspela tekmovati. Virgin Cola se je na zasičenem trgu težko razlikovala od drugih, kar je skupaj z agresivnim odzivom Coca Cole privedlo do zaključka. Če izdelek ni edinstven, ga bodo stranke le težko opazile, je lekcija, ki jo je Branson izkusil na lastni koži.
V zgodnjih letih 2000 je Virgin skupina poskušala razširiti svojo dejavnost s storitvijo Virgin Cars, spletno prodajalno avtomobilov, ki je obljubljala lažjo nakupno izkušnjo. Kot ambiciozen cilj so si postavili zamajati tradicionalni model prodaje avtomobilov, a so že po nekaj letih zaprli svoja spletna vrata.
Vir slike: Pixabay
Analitiki navajajo, da je k temu prispevalo pomanjkanje kakšne posebne prednosti pred obstoječimi trgovci in splošna zapletenost prodaje avtomobilov. Virgin Cars preprosto ni mogel tekmovati z uveljavljeno infrastrukturo in zaupanjem strank tradicionalnih avtomobilskih trgovcev.
Že prvi podjetniški podvig podjetniškega mogotca je bil neuspešen. Pri 16 letih (leta 1967) je poskusil z ustanovitvijo študentske revije Student, za katero je želel, da bi postal glavno glasilo njegove generacije.
Kljub nekaj intervjujem z večjimi imeni, se je kmalu soočal s finančnimi težavami. Učinkovitega denarnega toka mu enostavno ni uspelo ustvariti. Na njegovo srečo se je odločil za manjšo prilagoditev in začel s prodajo glasbenih plošč po pošti. Kar je na začetku imel zgolj kot finančni vir za svojo revijo, je Branson na koncu razširili v milijardo dolarjev vreden imperij z imenom Virgin Records.
Viri: WEF, Ezaz S. (LinkedIn), Coca Cola, Entrepreneur
