Predlagane spremembe obdavčitve normirancev

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo vložilo sveženj predlogov, ki bodo spreminjali način obdavčitve normirancev. Predlagani so znižanje normiranih odhodkov, sintetična obdavčitev (uporaba dohodninske lestvice in olajšav), zamejitev maksimalne višine normiranih odhodkov, omejitev maksimalne višine prihodka in možnost seštevanja prihodkovnega pragu pri povezanih osebah.
Samostojni podjetnik, normiranec

Podrobno o predlaganih spremembah obdavčitve normirancev. (Vir slike: Picjumbo)

Cilj predlaganih sprememb je po eni strani ugodnejša obdavčitev normirancev z nižjimi prihodki, po drugi strani pa omejitev oziroma preprečitev uporabe normiranega načina obdavčitve za prelivanje dobičkov iz povezanih oseb in navideznih fakturiranj z namenom zniževanja davčnega primeža v primerjavi z drugimi dohodki (plača, nagrada za poslovodenje itd).

1. Od cedularne k sintetični obdavčitvi

Predlagana ureditev: Normiranci bodo višino davčne obveznosti izračunali z uporabo davčnih stopenj, zapisanih v dohodninski lestvici (sintetična obdavčitev). Slednje so odvisne od višine davčne osnove, ki se bo računala po formuli:

DAVČNA OSNOVA = PRIHODKI – NORMIRANI ODHODKI – OLAJŠAVE

Po novem bo v nekaterih primerih glede na sintetično obdavčitev pri določanju davčne osnove treba prišteti tudi druge dohodke, ki jih bo imel normiranec.

Sedanja ureditev: Normiranci so trenutno obdavčeni cedularno, kar pomeni, da je njihova davčna osnova obdavčena z dokončno 20-odstotno davčno stopnjo. Pri 80-odstotno normiranih odhodkih to pomeni 4-odstotno efektivno obdavčitev prihodov. Cedularnost pomeni tudi, da se prihodki normiranca (npr. nosilca popoldanskega s.p.) ne prištevajo k drugim dohodkom (npr. iz zaposlitve). Trenutno veljavna formula je naslednja:

DAVČNA OSNOVA = PRIHODKI – NORMIRANI ODHODKI

2. Uveljavljanje olajšav in prenovitev dodatne splošne olajšave

Predlagana ureditev: Normiranci si bodo lahko davčno osnovo zmanjševali tudi z olajšavami (poleg normiranih odhodkov).

Za zavezance, katerih skupni dohodek (dobiček + obračunani prispevki) bo manjši od 11.166,37 ali pa večji od 13.316,81 EUR, se ne spreminja nič. Za zavezance, ki bodo dosegli skupni dohodek, ki bo med navedenima zneskoma, pa se bo uporabila naslednja formula (linearna funkcija):

DODATNA SPLOŠNA OLAJŠAVA = (23.225,48 – 1,49606 x SKUPNI DOHODEK) – 3.302,70

Sedanja ureditev: Po sedanju ureditvi normiranci ne morejo uveljavljati olajšav. Pri izračunu davčne osnove se upoštevajo le normirani odhodki.

3. Znižanje odstotka normiranih odhodkov

Predlagana ureditev: Normirani odhodki bodo znašali 60 % prihodkov.

Sedanja ureditev: Normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov.

4. Absolutna maksimalna višina normiranih odhodkov

Predlagana ureditev: Normiranci bodo lahko uveljavljali normirane stroške največ v višini 30.000 EUR (velja za popoldanske s.p.-je ali d.o.o.-je brez zaposlenih) oziroma 60.000 EUR (za navadne s.p.-je ali za popoldanske s.p.je in d.o.o.-je, ki imajo v davčnem letu minimalno 5 mesecev za polni delovni čas zaposleno vsaj eno osebo). To pomeni, da tudi če bo navadni s.p. ustvaril 150.000 EUR prihodkov, bo lahko uveljavljal le 60.000 EUR normiranih odhodkov.

Sedanja ureditev: Absolutna maksimalna višina ni določena oziroma normirani odhodki niso omejeni nominalno.

5. Pogoj za obvezen izstop iz sistema normirane obdavčitve

Predlagana ureditev: Normiranec bo moral izstopiti iz sistema normiranstva, če bodo njegovi povprečni prihodki v dveh zaporednih letih presegli 150.000 EUR. Če bo torej normiranec v dveh letih ustvaril več kot 300.000 EUR prihodkov, bo moral naslednje leto ugotavljati svojo davčno osnovo preko dejanskih odhodkov.

Sedanja ureditev: Do obveznega izstopa iz normirane obdavčitve pride v primeru, ko normiranec v dveh zaporednih letih preseže prihodkovni prag (50.000 oziroma 100.000 EUR). Normiranec lahko ostane v tretjem letu normiranec, tudi če bi v prvem letu hipotetično ustvaril milijon odhodkov, v drugem letu pa bi ostal pod prihodkovnim pragom.

6. Ugotavljanje prihodkovnega pragu pri povezanih osebah

Predlagana ureditev: Pri določanju prihodkovnega pragu normiranca se bodo upoštevali tudi prihodki, ustvarjeni s strani z normirancem povezane osebe (običajno gre za pravno osebo, v kateri ima normiranec kapitalski delež ali poslovodno funkcijo), ki se bodo prišteli prihodkom normiranca.

Sedanja ureditev: Ugotavljanje prihodkovnega pragu na tak način ni predpisano oziroma možno.

Vir: normiran.si

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Odločitev med ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov (pogovorno navadni s.p.) in ugotavljanjem davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov temelji na več faktorjih. Na katerih, preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

MP svetovanje

MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje. Preberite več >>


Normirani s.p. in d.o.o. brez bistvenih sprememb

Normirani s.p. in d.o.o. brez bistvenih sprememb

Večkrat smo že poročali o nameravanih spremembah, ki zadevajo normirani s.p. in normirani d.o.o. Sedaj so potrjene, in kot boste ugotovili, niso bistvene. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Preberite več >>

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p. je enostaven postopek, ki ga opravimo prek sistema VEM. Koraki za ustanovitev polnega in popoldanskega s.p. so zelo podobni, obstajajo pa razlike, predvsem kar se tiče plačevanja davkov in prispevkov. Preberite več >>

Prehod iz normiranca na dejanske odhodke

Prehod iz normiranca na dejanske odhodke

Podjetniki, ki so se odločili za sistem obdavčitve po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, med letom ugotovijo, da tovrstna obdavčitev zanje ni najbolj ugodna. Kdaj lahko opravijo prehod z normiranca na t.i. navaden s.p. oz. d.o.o. in na kakšen način, si lahko preberete v nadaljevanju. Preberite več >>

Obdavčitev s.p.

Obdavčitev s.p.

V večini primerov se podjetniška pot začne s statusom samostojnega podjetnika, ki je obenem najprimernejši za začetek podjetniške poti. Preberite več >>

S.p. z normiranimi stroški in normirana obdavčitev

S.p. z normiranimi stroški in normirana obdavčitev

Za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se lahko odločijo zavezanci, katerih prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50 tisoč evrov. Preberite več >>

Izračun prispevkov za samostojne podjetnike

Izračun prispevkov za samostojne podjetnike

Samostojni podjetnik si lahko na podlagi formule za izračun zavarovalne osnove in s pomočjo tabelice, v kateri so navedene osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost, sam izračuna višino slednjih. Višina prispevkov je odvisna od dobička in že obračunanih prispevkov. Preberite več >>

Oznake: , , ,