Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci.
povračilo izplačanih nadomestil

Delodajalci že lahko oddajo vloge za povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na čakanju na delo. (Vir slike: Pixabay)

Podlago za povračilo izplačanih nadomestil plač delodajalcem dajeta Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP), ki ureja področje napotitve na čakanje na delo domov in odsotnost z dela zaradi višje sile in Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (v nadaljevanju ZIUPPP), ki ureja povračila za odsotnost z dela zaradi odrejene karantene.

Povračilo nadomestil plač za čakanje na delo od doma iz poslovnih razlogov in zaradi višje sile

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), katerega cilj je ohranitev delovnih mest zaradi posledic epidemije koronavirusa, je v veljavo stopil 11.4.2020.

Upravičeni delodajalci lahko na podlagi tega zakona uveljavijo povračilo nadomestila plače za naslednje delavce:

  • zaposlene, ki so jih napotili na začasno čakanje na delo od 13.3.2020 naprej, pa vse do 31.5.2020,
  • zaposlene, ki dela ne morejo opravljati zaradi višje sile (obveznost varstva otrok, zaprtje meja ali ustavitve javnega prevoza).

1. Kje lahko oddamo vlogo za povračilo izplačila nadomestila plače in kakšen je rok za oddajo?

Vlogo je že mogoče vložiti – oddaja se jih preko spletne strani ZRSZ, na portalu za delodajalce, kjer je pred prvo prijavo potrebno opraviti postopek registracije.

V primeru delavcev, ki so na čakanju na delo doma od 13. marca 2020 in za katere delodajalci vloge še niso oddali, se bo vloga štela za pravočasno vloženo, če bo oddana v osmih dneh od uveljavitve zakona, torej do 18. aprila 2020. Za delavce, ki so bili na čakanje na delo napoteni po uveljavitvi zakona (med 11. aprilom in 31. majem 2020), je vlogo potrebno oddati v 8 dneh od napotitve na čakanje na delo. O popolni vlogi bo odločeno v 8 dneh.

Vloge, ki so bile oddane še pred uveljavitvijo ZIUZEOP bodo štele za vložene in jih ne bo potrebno znova vlagati. Delodajalci bodo le prejeli poziv na dopolnitev, kar bo potrebno opraviti v 8 dneh.

Povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem, ki dela ne morejo opravljati zaradi karantene, odrejene z odločbo ministrastva za zdravje, pa je mogoče uveljavljati po Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Tudi to vlogo se odda na portalu ZZZS za delodajalce.

2. Kaj če smo vlogo že oddali po poprej veljavni zakonodaji?

Vloge delodajalcev, ki so bile oddane po starejšem zakonu (ZIUPPP), torej pred 11. aprilom, bodo obravnavane po novem zakonu (ZIUZEOP). Vse vloge vložene do uveljavitve novega zakona bodo torej upoštevane in jih ne bo potrebno ponovno oddajati, vlagatelji pa bodo prejeli poziv za dopolnitev, s katero se bo vloge uskladilo z novo zakonodajo.

Dopolnitev vloge bo vključevala:

  • potrditev nove izjave, ki je v skladu z določili nove zakonodaje,
  • posredovanje kopij odredb o čakanju na delo, ki so bile vročene zaposlenim pri delodajalcu vlagatelju,
  • ureditev seznama zaposlenih na začasnem čakanju na delo.

Vlagatelji bodo pozive prejeli na elektronski naslov, ki so ga navedli v oddani vlogi, dopolnitev pa opravijo na portalu za delodajalce. Vlogo bo potrebno dopolniti v 8 dneh od prejema poziva.

3. Kako oddamo vlogo?

Povračilo izplačanih nadomestil se uveljavlja z vlogo, ki se odda elektronsko preko portala za delodajalce na spletni strani ZRSZ. Pred pričetkom izpolnjevanja vloge je potrebno pripraviti tudi Excelovo tabelo – seznam delavcev na začasnem čakanju na delo (poslovni razlogi) in seznam delavcev na začasnem čakanju na delo (razlogi višje sile). Pripraviti je potrebno tudi naslednja dokazila:

  • odredbe o začasnem čakanju na delo (poslovni razlog),
  • izjavo o ohranitvi delovnih mest zaposlenih, ki jim začasno ni mogoče zagotavljati dela zaradi posledic epidemije,
  • izjavo in dokazila, ki so podlaga za odsotnost z dela zaradi višje sile.

4. Ali moramo za povrnitev izplačanih nadomestil za čakanje na delo iz poslovnega razloga ali višje sile izpolnjevati kakšne pogoje?

Do povračila izplačanih nadomestil zaradi začasnega čakanja na delo iz poslovnih razlogov ali višje sile so upravičeni delodajalci, ki so utrpeli upad prihodkov v prvem polletju 2020 za več kot 20% glede na isto obdobje lani in v drugem polletju ne bodo dosegli več kot 50% rasti prihodkov glede na drugo polletje v letu 2019. Delodajalci, ki v letu 2019 niso poslovali celo leto, morajo izkazati vsaj 25% upad prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s februarjem 2020 ali vsaj polovični upad prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s februarjem 2020.

Do povračila nadomestil ne bodo upravičeni delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS, oziroma občinskega proračuna, kateri delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70% ter delodajalci, ki opravljajo finančne ali zavarovalniške dejavnosti iz skupine K po SKD.

ZIUZEOP določa tudi, da mora imeti delodajalec na dan vložitve vloge poravnane obveznosti. Tega pogoja delodajalec ne izpolnjuje, če na dan oddaje vloge nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let do dne oddaje vloge. Prav tako nad njim ne sme biti uveden postopek stečaja.

5. Za kakšno obdobje lahko uveljavljamo povračilo nadomestila plače?

ZIUZEOP določa, da je delavce mogoče na čakanje na delo napotiti do 31. maja 2020. Vloga se bo štela za pravočasno, v kolikor bo za delavce, ki so doma od 13. marca naprej, vložena do 18. aprila 2020. Za delavce, ki so bili na čakanje na delo napoteni po uveljavitvi zakona (med 11. aprilom in 31. majem 2020) pa je vlogo potrebno oddati v 8 dneh od napotitve na čakanje na delo.

V primeru vlog, ki so vložene iz razloga karantene, je pravico mogoče uveljaviti le za obdobje, v katerem je bila delavcu odrejena karantena, kot izhaja iz odločbe ministra za zdravje. V slednjem primeru se povračilo izplačanih nadomestil uveljavi po ZIUPPP.

6. Kakšna je višina povračila nadomestila plače?

Delodajalcu se izplačano nadomestilo povrne v višini, ki ne presega povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec in zmanjšane za prispevke zavarovanca. Delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS, oziroma občinskih proračunov, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil lansko leto nižji od 70% lahko povračilo nadomestila plače uveljavljajo le v višini deleža, ki je enak deležu njihovih prihodkov iz nejavnih sredstev.

7. Kdaj bo izplačano prvo povračilo?

Povračilo izplačanega nadomestila se delodajalcu izplačuje mesečno, 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Delodajalec, ki bo na podlagi pravočasno vložene popolne vloge prejel sklep Zavoda o povračilu izplačanih nadomestil plače in nato vložil zahtevek za izplačane plače za marec in april, lahko prvo nakazilo pričakuje 10. maja.

Če ponazorimo s primerom: 10. maja bo povrnjeno izplačano nadomestilo plače, ki se nanaša na marec 2020 (delodajalec ga je dolžan izplačati aprila), 10. junija 2020 pa bo prejel sredstva, ki se nanašajo na nadomestilo plače za april, izplačana s strani delodajalca v maju 2020.

8. Ali lahko povračilo nadomestila plače uveljavljamo tudi za delavce v odpovednem roku?

Ker je namen ZIUZEOP ohranitev delovnih mest zaradi posledic epidemije, povračilo nadomestila plače za delavce v odpovednem roku ni predvideno.

9. Ali lahko za moje podjetje vlogo odda kar računovodski servis?

Da, lahko. Prvi korak do vložitve vloge je registracija podjetja na portalu ZRSZ za delodajalce. Ob registraciji lahko svojega računovodjo nato navedete kot uporabnika (registracija z eNaslovom) in sporočite podatke o svojem pooblastilu.

10. Pri oddajanju vloge smo naredili napako, kako jo lahko popravimo?

V primeru, da se napako odkrije ko je vloga že oddana, je mogoče od nje odstopiti in vložiti novo vlogo. V tem primeru se bo vloga štela za pravočasno, če bo za delavce napotene na čakanje na delo od 13. marca naprej vložena najkasneje do 18. aprila 2020.

11. Kako in kdaj lahko vložimo vlogo za primere višje sile?

Tudi v tem primeru se vlogo že lahko odda, kar je omogočeno preko portala ZRSZ za delodajalce in mora biti za delavce, ki so doma zaradi višje sile od 13. marca naprej prav tako vložena najkasneje do 18. aprila 2020. V tem primeru je k vlogi potrebno priložiti izjavo z dokazili, da delavec ne opravlja dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

12. Kateri primeri štejejo za višjo silo?

ZIUZEOP določa, da je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače delavcev na začasnem čakanju na delo in delavcev, ki so z dela odsotni zaradi višje sile, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev. Za višjo silo se skladno z zakonodajo v tem primeru šteje nezmožnost prihoda delavcev na delo zaradi:

  • obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja šol, vrtcev in drugih objektivnih razlogov,
  • nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali
  • zaprtja mej s sosednjimi državami.

Delodajalec mora o zgoraj navedenih razlogih pri uveljavljanju povračila nadomestila priložiti izjavo z dokazili, da je delavec doma zaradi višje sile po ZIUZEOP.

13. Ali je povračilo nadomestil mogoče uveljavljati za delavce na bolniški?

Za dneve bolniške odsotnosti povračila ne bo mogoče pridobiti, saj se za čas bolniške nadomestilo plače delavcu za čakanje na delo ne izplačuje.

14. Ali lahko oseba nekaj dni na teden dela, ostale dni pa je na čakanju?

Delodajalec lahko delavcu odredi vrnitev na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, v tem primeru se čakanje ne prekine. Čakanje na delo pa se prekine, če se delavec na zahtevo delodajalca vrne za več kot sedem zaporednih dni v tekočem mesecu ali pa ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. V takem primeru je potrebno oddati novo vlogo.

V primeru da delodajalec odredi vrnitev na delo, mora o tem obvestiti ZRSZ, na e-naslov: gpzrsz@ess.gov.si.

15. Ali lahko delavec dela nekaj ur dnevno, preostanek delovnika pa je na čakanju?

Ne, zakonodaja v tem primeru povračila nadomestila plače ne omogoča.

16. Ali lahko povračilo izplačanega nadomestila uveljavljamo tudi za direktorja podjetja?

Da, v primeru da je direktor v obvezna socialna zavarovanja vključen kot zaposlena oseba, po podlagi 001.

17. Ali delavec med čakanjem na delo lahko dela?

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec je v tem primeru upravičen do povračila nadomestila plače tudi za ta čas, torej za največ 7 zaporednih dni, ko delavca pokliče nazaj na delo (delavec sicer v tem času prejema plačo in ne nadomestila). O tem pa je potrebno predhodno obvestiti Zavod.

Povračilo nadomestil plač zaradi odrejene karantene

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je mogoče uveljavljati povračilo celotnega nadomestila plače za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene karantene, po odločbi ministra za zdravje, delodajalec pa jim iz objektivnih razlogov ne more omogočiti dela na domu.

1. Kdaj lahko oddamo vlogo za povračilo iz razloga karantene in za kakšen čas ga lahko uveljavljamo?

Če je delavcu z odredbo ministrstva za zdravje odrejena karantena, lahko delodajalec vlogo v skladu z ZIUPPP vloži v osmih dneh od začetka trajanja karantene, ob upoštevanju datuma, s katerim je bila zaposlenemu z odločbo odrejena karantena. Obvezna priloga k vlogi je kopija odločbe o odrejeni karanteni. Namesto tega je sicer mogoče vložiti tudi vlogo po ZIUZEOP, iz razloga višje sile. O popolni vloženi vlogi bo odločeno z odločbo v 30 dneh.

Povračilo nadomestila se uveljavlja le za obdobje, za katerega je bila zaposlenemu odrejena obvezna karantena, povračila pa se izplačajo za obdobje od 29.3.2020, do 30.9.2020.

2. Ali lahko vlogo za povračilo iz razloga karantene oddamo tudi za tuje državljane?

Da, vlogo je mogoče vložiti tudi za delavce, ki so tuji državljani, obvezna priloga pa je kopija odločbe slovenskega ministrstva za zdravje o odrejeni karanteni. Če delavec te odločbe ne more posredovati, lahko zanj povračilo nadomestila delodajalec uveljavlja po ZIUZEOP, iz razlogov višje sile, ki je posledica zaprtja mej s sosednjimi državami. V tem primeru je potrebno vlogo oddati do 18. aprila, če je delavec zaradi višje sile doma od 13. marca naprej.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna / sedež podjetja v Ljubljani

Virtualna pisarna je odlična rešitev za vse, ki ne potrebujete lastne pisarne ali ne morete pridobiti dovoljenja za registracijo naslova. Virtualna pisarna v Ljubljani omogoča dovoljenje za poslovanje na našem naslovu, hkrati pa lahko na naši SPOT točki odprete podjetje / spremenite sedež podjetja. Preberite več >>


Bomo leta 2030 ustvarili dvakrat več startupov kot danes?

Bomo leta 2030 ustvarili dvakrat več startupov kot danes?

Državni sektretar Matevž Frangež je ta teden na konferenci Podim predstavil izhodišča Slovenske startup strategije. Cilj strategije, ki je nastajala v sodelovanju z aktivnimi deležniki ekosistema, je do leta 2030 doseči preboj Slovenije med najbolj privlačna okolja za startup podjetja. Preberite več >>

Prijavite svoje dohodke iz tujine

Prijavite svoje dohodke iz tujine

V primeru da so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki davčnega zavezanca, le-ta ne bo prejel Informativnega izračuna dohodnine in mora sam vložiti napoved za letno odmero dohodnine. Preberite več >>

Si predstavljate svet brez CV? Morda bomo kmalu tam

Si predstavljate svet brez CV? Morda bomo kmalu tam

Ko smo v iskanju zaposlitve, je prva stvar, ki nam pade na pamet življenjepis. Ta dokument, v katerem predstavimo izobrazbo, delovne izkušnje in spretnosti, je že dolgo nepogrešljiv del prijave za delo. Klasičen CV pa bi lahko kmalu postal zastarel, opozarjajo strokovnjaki, vsaj v takšni obliki, kot ga poznamo danes. Preberite več >>

Diplome pri zaposlovanju niso več tako iskane

Diplome pri zaposlovanju niso več tako iskane

Po nedavnih raziskavah se vedno več podjetij pri zaposlovanju obrača h kompetencam ter dokazano pridobljenim sposobnostim kandidata in ne več toliko k izobrazbi ali preteklim izkušnjam. Preberite več >>

Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Kaj se dogaja z novim zakonom o evidencah delovnega časa?

Pred kratkim je minilo tri mesece od začetka uporabe novele zakona o evidencah delovnega časa zaposlenih v podjetjih. Po treh mesecih uporabe je ministrstvo že lani napovedalo, da bo uvedlo morebitne izboljšave novele zakona. Preberite več >>

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Kratkotrajno delo v podjetju – pomoč sorodnika v podjetju

Podjetniki, ki se v svojem podjetju srečujejo z začasno povečanim obsegom dela ali s finančnimi težavami, lahko za pomoč pri opravljanju dela zaprosijo družinske člane. Dela pa sicer ne more opravljati katerikoli sorodnik in prav tako ne neomejeno število ur, saj predpisi s tega področja določajo posebne pogoje in omejitve. Preberite več >>

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Obvezno prijavite dohodke, prejete preko spletnih platform

Finančna uprava bo v letu 2024 prejela podatke o dohodkih, ki so bili ustvarjeni s poslovanjem preko spletnih platform v preteklem letu 2023. Zakonska podlaga temelji na direktivi DAC7, ki je bila v okviru Evropske unije sprejeta v letu 2021. Preberite več >>

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Ne pozabite na novi obvezni zdravstveni prispevek

Od januarja 2024 dalje bodo zavezanci za obračun obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje prvič obračunali tudi novi obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Določen je v fiksnem mesečnem znesku 35 evrov. Preberite več >>

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Prvo izplačilo pomoči za samozaposlene

Finančna uprava je izplačilo za izjave, prejete do konca septembra, izvedla 10. oktobra 2023. Na podlagi vseh prejetih izjav v septembru, je tako Finančna uprava nakazala zaprošeno pomoč. Nakazila so prejeli upravičenci, samozaposleni zaradi posledic poplav in plazov v avgustu 2023, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje. Preberite več >>

Oznake:, , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje