Pravni fokus: Zaščita terana
Pravni fokus: Zaščita terana (Vir: picjumbo)
Teran je pridelan na Krasu iz vrste trte refošk. Do nedavnega je bil zaščiten z oznako geografskega porekla, da gre za avtohtono slovensko vino iz čiste sorte refošk, pridelan na Krasu. Hrvaška si je že dolga leta prizadevala, da bi to geografsko označbo preklicala, ali pa pridobila takšno izjemo, ki bi ji dovoljevala, da tudi na hrvaškem pridelan teran zaščiti z oznako geografskega porekla.
V letu 2016 je stekel postopek, v katerem Hrvaška zahteva zaščito vrste trte teran. S tem bi upravičeno prodajala teran pod geografsko označbo Hrvaške oziroma Istre. V bistvenem gre za to, da je Hrvaška podala vlogo za izjemo pri označevanju vina teran, kot sorto trte teran. Svojo vlogo je podprla z dokazi hrvaških enologov, ki so ugotovili, da teran izvira iz sorte trte, ki se imenuje teranovka. Slednja je po mnenju Slovenije le hrvaški izraz za to sorto refoška. Slovenija vztraja na stališču, da je teran vrsta vina in ne sorta trte. Pri tem je sporno tudi dejstvo, da Hrvaška zaradi postopka od Slovenije in slovenskih vinogradnikov zahteva raznovrstne informacije, povezane s teranom. V veliki meri so te informacije povezane s poslovnimi skrivnostmi pridelovalcev, zato je posebej sporno to, da se Hrvaška (po mnenju Slovenije neupravičeno) sklicuje na izjemo varstva poslovnih interesov in varstva postopka odločanja. Slovenija zato zahteva, da se ji dovoli vzajemen vpogled v dokumente hrvaške strani. Slovenija je v postopku zavzela stališče, da se s takšno izjemo ustvarja zmeda na trgu. Poleg tega bi s takšno izjemo negativno vplivali na slovensko proizvodnjo vina teran, ki ima zelo zahtevne standarde. Ne le, da na Hrvaškem standardi niso tako strogi, poleg tega bi hrvaški proizvajalci lahko proizvod trte teranovka mešali z drugimi sortami vina in ga prodajali močno pod ceno, sploh tisto, ki jo ponujajo slovenski vinogradniki. Slovenske vinogradnike bi kombinacija učinkov postavila v neupravičeno slabši ekonomski položaj, kljub znatno višji kvaliteti vina.
Komisija je Hrvaški delno že pritrdila in ugotovila, da je Hrvaška upravičena do geografske označbe vina Hrvatska Istra, na katerem je lahko kot sorta trte navedena teranovka. Slovenija se je zoper dosedanje ugotovitve pritožila iz številnih razlogov. Kot je ugotovila tudi Evropska varuhinja človekovih pravic, Sloveniji ni bila dana možnost seznanitve z dokaznim gradivom in materialom, ki ga je predložila Hrvaška, zato ni imela možnosti, da se ustrezno pripravi na postopek.
Postopek je komentiral tudi Bojan Pretnar, ki je priznan strokovnjak za zaščito blagovnih znamk in zaščito intelektualne lastnine. Dejal je, da je z vidika intelektualne lastnine sporno slednje: »Evropska komisija nima pooblastila, da razglasi neko avtohtono novo sorto na podlagi zahteve države. Taka izjema bi pomenila, da je to dejansko preklic geografske označbe, ker je avtohtona sorta generično ime. Če je tako, potem lahko začne vsakdo kupovati to sorto na Hrvaškem, kjer raste, in jo lahko sadi kjerkoli, v Avstraliji ali tudi na Novi Zelandiji. Tretji razlog, zakaj tak ukrep absolutno ne sodi v delegirani akt, ki je določen v 290. členu evropske pogodbe, pa je, da v omenjenem členu piše, da se delegirani akt lahko nanaša le na nebistvene elemente. To, da ti podreš ključno varstvo v sami uredbi, ko vsaka zavarovana označba nikoli ne more postati generična, je bistvena določba.«
Vir: MKGP, Delo