Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Odločitev med ugotavljanjem davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov (pogovorno navadni s.p.) in ugotavljanjem davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov temelji na več faktorjih. Na katerih, preberite v nadaljevanju.
Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Razlike med navadnim in normiranim s.p.

Glavni razliki med normirancem in navadnim s.p. sta v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri normiranem s.p.-ju se davčna osnova (DO) ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri navadnem pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri navadnem s.p. je davčno osnovo možno zniževati z uveljavljanjem olajšav, medtem ko normiranci tega ne morejo početi.

Normirancu tudi ni potrebno najemati računovodskega servisa (čeprav je to priporočljivo, predvsem zaradi svetovalnih storitev), saj mu ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Njegova dolžnost je le, da vodi evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev ter da ob roku odda davčni obračun.

Podrobneje o davčni obravnavi s.p. v članku Obdavčitev s.p.

Normiranci, ki so zavezanci za DDV, morajo voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV, npr. knjigo prejetih in izdanih računov. Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebno predpisi s področja njihove dejavnosti.

Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa obstaja omejitev, in sicer se lahko za tovrstno ugotavljanje odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov (velja za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih) ali 100.000 evrov (velja za navadni s.p. ali popoldanski s.p. oziroma d.o.o., ki vsaj 5 mesecev v letu zaposluje 1 osebo za polni delovni čas).

Nadaljnja razlika je v sami obdavčitvi, pri čemer je navadni s.p. obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20 %.

Navadni s.p. Normirani s.p.
ugotavljanje davčne osnove DO = prihodki – davčno priznani odhodki DO = 20 % vseh prihodkov (= prihodki – 80 % normiranih odhodkov)
obdavčitev dohodninska lestvica (16, 27, 34, 39, 50 % od DO) končni davek: 20 % od davčne osnove
računovodstvo zakonsko neobvezno, a priporočljivo zakonsko neobvezno, podjetnik lahko vse dela sam
omejitve ni omejitev ni dovoljeno preseči 50.000 evrov (popoldanski s.p.) letnega prometa dve leti zapored oziroma 100.000 (polni s.p.), če je pri davčnem zavezancu ena oseba polno socialno zavarovana
olajšave možnost uveljavljanja olajšav olajšav ni možno uveljavljati

Pri sprejetju odločitve glede načina ugotavljanja davčne osnove, je potrebo v obzir vzeti še dejstvo ali ima podjetnik “polni” s.p. ali popoldanski s.p.. Prav tako razlika v obdavčitvi za naslednje leto vpliva na višino prispevkov zaradi določitve drugačne zavarovalne osnove.

Primeri primerjalnih izračunov za samostojnega podjetnika (upoštevana je le splošna davčna olajšava):

Primer št. 1:

Letni prihodki 12.000 12.000** 24.000 24.000** 48.000 48.000**
Letni odhodki 9.000 9.000 9.000 9.000 15.000 15.000
Letni prispevki cca. 3.960 cca. 2.760* cca. 3.960 cca. 2.760* cca. 3.960 cca. 2.760*
Obračun dohodnine pri navadnem s.p. 0 0 1.060 1.250 6.814 7.306
Obračun dohodnine pri normiranem s.p. 480 480 960 960 1.920 1.920
Skupni dolg državi pri navadnem s.p. 3.960 2.760 5.020 4.010 10.774 10.066
Skupni dolg državi pri normiranem s.p. 4.440 3.240 4.920 3.720 5.880 4.680

Primer št. 2:

Letni prihodki 12.000 12.000** 24.000 24.000** 48.000 48.000**
Letni odhodki 4.800 4.800 4.800 4.800 30.000 30.000
Letni prispevki cca. 3.960 cca. 2.760* cca. 3.960 cca. 2.760* cca. 3.960 cca. 2.760*
Obračun dohodnine pri navadnem s.p. 0 0 2.340 2.665 2.016 2.340
Obračun dohodnine pri normiranem s.p. 480 480 960 960 1.920 1.920
Skupni dolg državi pri navadnem s.p. 4.096 2.869 6.300 5.425 5.976 5.100
Skupni dolg državi pri normiranem s.p. 4.410 3.420 5.130 3.716 6.570 5.580

*novoodprta podjetja (imajo v prvem letu poslovanja 50 % oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v drugem letu pa 30 % – več o tem preberite v članku Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja)

**oproščeni prispevki PIZ predstavljajo prihodke, zato bi morala biti realna višina letnih prihodkov nekoliko manjša

Pri odločitvi med navadnim in normiranim s.p. je torej potrebno upoštevati:

  • višino letnih prihodkov (pri nizkih letnih prihodkih se zaradi možnosti uveljavljanja olajšave ne splača biti normiranec)
  • razmerje med prihodki in odhodki (manjše kot je to razmerje, bolj se splača imeti navaden s.p. zaradi načina ugotavljanja davčne osnove)
  • možnost uveljavljanja olajšav
  • normiranci ne potrebujejo računovodstva in se tako lahko izognejo tovrstnemu mesečnemu strošku
  • normiranec je omejen pri zaslužku, saj v primeru, da v dveh zaporednih letih preseže mejo 50.000 evrov letnega prometa, začne obvezno ugotavljati davčno osnovo po dejanskih odhodkih (oziroma 100.000 evrov – velja za tiste davčne zavezance, ki bodo v davčnem letu vsaj 5 mesecev prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, ali pa bodo zaposlili vsaj eno osebno, ki bo najmanj 5 mesecev prijavljena v pokojninsko ali invalidsko zavarovanje za polni delovni čas).

O normiranem s.p. smo pisali tudi v članku: S.p. z normiranimi stroški.

Popoldanski s.p. normiranec

Pri popoldanskem s.p. z normirano obliko obdavčitve, je obdavčitev enaka kot pri polnem normiranem s.p. Razlika je pravzaprav le v prispevkih za popoldanski s.p., ki so bistveno nižji kot pri polnem s.p..

Vir: Normiran.si

Članek vsebuje informativne izračune ter je zaradi lažjega branja in primerjeve poenostavljen. Članek ni davčni nasvet, zato avtor niti Zavod mladi podjetnik ne prevzemata nobene odgovornosti za uporabo vsebine članka pri davčnem optimiziranju poslovanja.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina

Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju prvega s.p.

Ob 1. vpisu v poslovni register je mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za odprtje s.p. Kakšna je delna oprostitev v praksi, si lahko preberete v spodnjem prispevku. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Podatki o višini prispevkov se že nekaj let avtomatsko oddajajo v sistem eDavki, kjer lahko zmeraj preverite svoje obveznosti. Preberite več >>

S.p. in d.o.o. z normiranimi stroški

S.p. in d.o.o. z normiranimi stroški

S.p. z normiranimi stroški oziroma d.o.o. z normiranimi stroški je privlačna izbira za podjetnike, ki pri svojem poslovanju nimajo veliko stroškov. V nadaljevanju si preberite, kakšna je aktualna obdavčitev normiranih s.p. in normiranih d.o.o. v letu 2023. Preberite več >>

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p.

Ustanovitev s.p. je enostaven postopek, ki ga opravimo prek sistema VEM / SPOT. Koraki za ustanovitev "polnega" in "popoldanskega s.p." so zelo podobni, obstajajo pa razlike, predvsem kar se tiče plačevanja davkov in prispevkov. Preberite več >>

Obdavčitev s.p.

Obdavčitev s.p.

V večini primerov se podjetniška pot začne s statusom samostojnega podjetnika, ki je obenem najprimernejši za začetek podjetniške poti. Preden se odločimo za to je potrebno pogledati kakšna je sama obdavčitev s.p. glede na to ali se odločimo za normiranca ali obdavčitev po dejanskih odhodkih. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Preberite več >>

Normiran s.p. in dejanski s.p. – kakšna je razlika?

Normiran s.p. in dejanski s.p. – kakšna je razlika?

Ste se odločili, da boste postali samostojni podjetnik? Potem morate poleg dejavnosti, ki jo boste opravljali, določiti tudi ime podjetja, njegov sedež, vedeti pa morate tudi, ali boste odprli dejanski ali normiran s.p. Preberite več >>

Normirani s.p. in d.o.o. v 2018

Normirani s.p. in d.o.o. v 2018

Večkrat smo že poročali o nameravanih spremembah, ki zadevajo normirani s.p. in normirani d.o.o. Sedaj so potrjene, in kot boste ugotovili, niso bistvene. Preberite več >>

Predlagane spremembe obdavčitve normirancev

Predlagane spremembe obdavčitve normirancev

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo vložilo sveženj predlogov, ki bodo spreminjali način obdavčitve normirancev. Predlagani so znižanje normiranih odhodkov, sintetična obdavčitev (uporaba dohodninske lestvice in olajšav), zamejitev maksimalne višine normiranih odhodkov, omejitev maksimalne višine prihodka in možnost seštevanja prihodkovnega pragu pri povezanih osebah. Preberite več >>

Oznake:, , , , , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje