Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju.
Samostojni podjetnik, delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje. (Vir slike: Pixabay)

Ta pojav je z vidika delovnopravne zakonodaje sporen. V današnjih gospodarskih razmerah gre sicer za pogost način prikritega zaposlovanja, s katerim delodajalci poskušajo racionalizirati poslovanje svojih podjetij.

Neodvisno in odvisno pogodbeno razmerje

V odvisno pogodbeno razmerje po Zakonu o dohodnini spadata delovno razmerje in vsako drugo pogodbeno razmerje, ki kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. Gre za primere, ko:

  • delodajalec nadzira delo in daje navodila ter usmeritve,
  • je način opravljanja dela ali storitev podoben kot pri delovnih razmerjih,
  • je plačilo za opravljeno delo urejeno podobno kot pri delovnih razmerjih,
  • zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev poteka na način, da je fizična oseba v odvisnem položaju,
  • so druge pravice ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca urejene tako, kot je to običajno v delovnih razmerjih.

Ali bo oseba opravljala delo prek delovnega ali drugega pogodbenega razmerja, je tako z vidika delodajalca kot tudi z vidika delavca pomembno glede vprašanja obdavčitve prejemka za delo. Plača je namreč obdavčena bistveno drugače kot ostali dohodki od dela. Delodajalci zato za izvajanje storitev, ki bi jih lahko opravljale osebe v delovnem razmerju, pogosto najemajo samostojne podjetnike.

Samostojni podjetnik dejavnost opravlja samostojno, neodvisno, za svoj račun in v svojo korist

Status samostojnega podjetnika po svoji naravi predstavlja neodvisno ekonomsko razmerje. Dejavnosti s.p. opravlja fizična oseba, ki se z vpisom v poslovni register odloči izvajati samostojno pridobitno dejavnost na trgu za svoje naročnike (stranke). Delo za naročnika storitve opravlja za svoj račun, v svojo korist in na svojo odgovornost ter riziko.

Z naročnikom storitve v tem primeru ni v tesnem in odvisnem razmerju. Na vprašanje, ali je v praksi res tako, je možno odgovoriti šele po obravnavi vseh okoliščin razmerja med njima – pogodbe, plačevanja davkov in prispevkov ter dejanskih okoliščin primera.

Prikrito zaposlene osebe

Problematični in nezakoniti so primeri, ko samostojni podjetnik delo opravlja v odvisnem razmerju, pretežno le za enega naročnika in njegove stranke, pri tem pa med naročnikom in izvajalcem storitve dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja.

Za takšne primere gre, ko samostojni podjetnik delo opravlja v prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene, po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja ter uporablja delovno opremo podjetja (računalnik, avto, delovne pripomočke). Za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine. Takrat mu je praviloma tudi prepovedano zunanje opravljanje dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. To dejavnost sme opravljati le za račun in v imenu podjetja. Storitve mora izvajati sam in jih ponujati strankam po ceniku, ki ga postavi podjetje. Plačan je po učinku, enkrat mesečno, dohodek od naročnika pa zanj predstavlja glavni vir dohodka.

Samostojni podjetnik je v takšnih primerih v razmerju do svojega naročnika v očitno odvisnem razmerju. Formalnopravna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu s.p., če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja. Delodajalec bi moral s fizično osebo, ki zanj opravlja takšno delo v takšnih pogojih, skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Delavec ima v takem primeru pravico do priznanja vseh pravic iz delovnega razmerja, ki mu kot samostojnemu podjetniku ne bi bile priznane (dopust, regres, odpravnina itd.). Prekvalifikacijo razmerja v delovno lahko doseže tudi s tožbo pred delovnim sodiščem.

Ekonomsko odvisne osebe kot posebnost

Od nezakonitih primerov samozaposlenih oseb v odvisnem razmerju pa je treba ločiti ekonomsko odvisne osebe, ki jih ZDR določa kot posebnost. Zakon predvideva vrsto opravljanja dela z elementi delovnega razmerja, v okviru katere prekvalifikacija v delovno razmerje ni zahtevana.

Gre za ekonomsko odvisne osebe, ki jih ZDR opredeljuje kot samozaposlene osebe s.p., ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravljajo delo za drugo podjetje v okoliščinah ekonomske odvisnosti. Pri tem ne zaposlujejo drugih delavcev in najmanj 80 % letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika.

ZDR za takšne osebe predvideva omejeno delovno pravno varstvo in navaja, katere določbe, ki se nanašajo na varstvo delavcev v delovnem razmerju, se uporabljajo tudi za ekonomsko odvisne osebe.

Pridobitev statusa ekonomsko odvisne osebe kljub temu ni avtomatična. Oseba mora najprej dokazati, da je upravičena do pravic, ki jih ekonomsko odvisnim osebam nudi zakon. Po zaključku koledarskega ali poslovnega leta mora naročnika obvestiti o pogojih, pod katerimi deluje, in mu posredovati vso dokumentacijo in dokazila, s pomočjo katerih je možna presoja ekonomske odvisnosti.

Potrebna je presoja vsakega primera posebej

Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za ekonomsko odvisne osebe po ZDR, ne izpolnjujejo meril za osebno odvisnost od delodajalca. Svoje delo namreč opravljajo neodvisno od naročnika. Štejejo za samozaposlene osebe, ki niso delavci v delovnem razmerju. Zato jih je treba ločiti od navidezno samozaposlenih samostojnih podjetnikov (prikritih delavcev) oziroma od oseb, ki svoje delo opravljajo v razmerju, ki ima sestavine delovnega razmerja.

Viri: Zakon o delovnih razmerjih, Finančna uprava Republike Slovenije, Delo.si, Delo.si, Računovodja.com

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Iščete zaposlitev? Si želite spremembe? V nadaljevanju predstavljamo seznam slovenskih podjetij, ki iščejo nove okrepitve! Preberite več >>

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali. Preberite več >>

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

V članku si preberite, katere so prednosti in slabosti opravljanja dela prek študentskega servisa, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in s. p. Avtorsko delo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS, podjemno pogodbo pa Obligacijski zakonik RS. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Kako zaposliti tujca?

Kako zaposliti tujca?

V tem članku bomo predstavili postopek in pogoje pri zaposlitvi tujega delavca. Nekateri tuji delavci v Sloveniji ne potrebujejo posebnega dovoljenja za zaposlitev, saj Evropska unija izrecno zahteva spoštovanje svoboščin kot je na primer prost dostop do trga dela. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka vam predstavljamo odgovore na vprašanja: Se zaposliti v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? Katera pogodba je finančno najugodnejša? Preberite več >>

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno. Preberite več >>

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zakon o delovnih razmerjih dovoljuje, da se družbenik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi njen zakoniti zastopnik, na primer direktor, v njej zaposli. V tem primeru mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja in preko M1 obrazca na VEM točki prijaviti zavarovalno podlago 001. Preberite več >>

Koliko delodajalca stane delo prek študentske napotnice?

Koliko delodajalca stane delo prek študentske napotnice?

Preverili smo, koliko delodajalca stane plačilo prek študentske napotnice. Gre za razliko med neto zneskom, ki jo dobi študent, ter bruto zneskom, ki ga na koncu plača podjetje. Ugotovitev je, da študentsko delo zaradi stalnih povečanj prispevkov že vrsto let ni več ugodno. Preberite več >>

Oznake: , , , ,