Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

Kaj je skrbni pregled poslovanja?

Skrbni pregled (angl. due diligence) je storitev, ki jo opravljajo odvetniške, svetovalne, računovodske in druge pisarne oziroma podjetja, da naročnika podrobno seznanijo s poslovanjem in finančnimi tveganji drugega podjetja.
Skrben pregled poslovanja

Skrben pregled poslovanja (Vir slike: Pixabay.com)

Kako podjetje posluje?

Skrbni pregled ponavadi naročijo podjetja pred transakcijo z drugim podjetjem. Pregled jim omogoči oceno poslovnih, finančnih, davčnih in pravnih tveganj, povezanih z dotedanjim poslovanjem podjetja. Podjetje, ki načrtuje nakup, prodajo ali združitev, se tako pripravi na strateško odločitev in prepreči morebitna negativna presenečenja, ki jih po transakciji težje sanira.

Podjetnik se bo za skrbni pregled odločil pred sprejemanjem vseh pomembnejših strateških odločitev, sploh pa ob kapitalskih transakcijah, prodaji podjetja, naložbi v podjetje in nakupu podjetja.

Glede na zahtevo naročnika izvajalec opravi vse ali le nekatere izmed oblik skrbnega pregleda:

  • Poslovni pregled se osredotoča na tveganja, povezana s poslovanjem družbe v kontekstu obstoječega poslovnega modela, menedžment in poslovno okolje podjetja.
  • Finančni pregled pokaže prednosti in slabosti dotedanjega finančnega poslovanja, ki ga razkrijejo zabeležene bilance, EBITDA in drugi indikatorji.
  • Pravni pregled se nanaša predvsem na pogodbe, sklenjene z drugimi podjetji, in interne pogodbe, sklenjene z delavci, ter povzame bistvena pogodbena določila, ki bodo zavezovala tudi podjetje, ki je pregled naročilo.
  • Davčni pregled razjasni predvsem z davki povezana dejstva, torej ali so plačane vse dotedanje davčne obveznosti in ali podjetje posluje v skladu z davčno zakonodajo.

Poleg naštetih poznamo tudi tehnološki, tržni in kadrovski pregled ter mnoge druge preglede, ki jih lahko izvede zunanji izvajalec, četudi ni predvidena nobena transakcija med naročnikom in pregledanim podjetjem.

Kdo opravi pregled?

Izvajalec storitve je pravna oseba z izvedenskim znanjem s področja, ki poda oceno na podlagi vrednotenja. Ponavadi so to specialisti s posameznih področij, ki morajo biti sposobni medsebojne koordinacije, previdnosti in natančnosti. Izvajalec mora odlično poznati konkretno dejavnost, delovanje internega informacijskega sistema, delovno organizacijo podjetja ter podjetniško okolje, vrednote in cilje.

Naloga naročnika pri skrbnem pregledu je, da jasno opredeli cilje pregleda. V fazi dogovora se bo z izvajalcem dogovoril o vseh postopkih, ki so potrebni za pridobivanje informacij, o obsegu pregledovanja in stroških. Bolj podroben pregled bo znatno dražji, zato se mnogi podjetniki pogosto odločajo na podlagi razmerja med kakovostjo in ceno. Vendar je skrbni pregled ena izmed storitev, kjer lahko podjetnika pretirana varčnost drago stane. Šele najbolj podroben pregled, ki je sicer dražji, ponavadi razkrije kritične informacije, ki so lahko konec koncev vredne več od cene storitve.

Koraki postopka so …

Dober izvajalec bo pripravil načrt za vodenje postopka pregleda. Postopek ponavadi poteka po naslednjih korakih:

  1. zbiranje informacij in materiala
  2. sistematična obdelava zbranih podatkov
  3. sestava ekipe in dodelitev projektnih nalog
  4. pregled in analiza vseh zbranih informacij
  5. izdelava končnega poročila in predstavitev informacij

Informacije, ki so potrebne za pregled, izvajalec pregleda pridobi od ciljnega podjetja, ki ga želi naročnik preiskati. Viri informacij za skrbni pregled so letna in druga poročila, akti, načrti, študije, računovodska dokumentacija, pogodbe in javno dostopne baze in registri, predvsem AJPES in zemljiška knjiga.

V končnem poročilu so zapisane kritične točke, ki lahko predstavljajo ovire ali težave ob nadaljnjem poslovanju. Izvajalec poda le poročilo o zbranih podatkih, ki jih označi in poudari. Le redko poda izvajalec tudi lastno oceno o smotrnosti končne transakcije. V sklopu skrbnega pregleda izvajalec prav tako ne poda mnenja o vodenju podjetja ali najboljšem načinu za prodajo/nakup ali naložbo.

Nočete ponuditi lastništva? Razmislite o fantomskem deležu!

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Podjetniki in sklepanje pogodb

Podjetniki in sklepanje pogodb

Sklepanje pogodb je eno izmed pogostih opravil podjetnika. Priporočljivo je, da se pogodba sklene za vsak posel, ki ga podjetnik pridobi. Tako je posel natančno definiran, podjetnik pa pridobi podlago za uveljavljanje stroškov ter plačilo. Ponujamo vam nekaj nasvetov za sklepanje pogodb. Preberite več >>

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba je tista, s katero se zastopnik zaveže, da bo skrbel, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem. Slednjo lahko naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, razmerje med strankama pa je po naravi posla zaupno in trajno. Preberite več >>

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Postopek spremembe zastopnika se začne s sprejemom sklepa s strani družbenikov o spremembi zastopnika (bodisi zamenjavi bodisi imenovanju ali razrešitvi). Nato se na sodišče vloži predlog za vpis spremembe zastopnika, kateremu se obvezno priloži notarsko overjeno izjavo bodočega direktorja. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Prokurist podjetja

Prokurist podjetja

Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb. Preberite več >>

Podjemna ali avtorska pogodba?

Podjemna ali avtorska pogodba?

Pogodba o delu in avtorska pogodba sta pogodbi, ki se v praksi najpogosteje uporabljata v primeru, da se pojavi potreba po izplačilu denarja izven delovnega razmerja. V nadaljevanju si lahko preberete njuno primerjavo vključno s prednosti in omejitvami pri eni ter drugi. Preberite več >>

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno oziroma kakšno drugo pogodbo. Preberite več >>

Kateri so elementi delovnega razmerja?

Kateri so elementi delovnega razmerja?

Delovno razmerje je dvostransko pravno razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi oziroma njena sklenitev je dejanje, s katerim se uresniči volja skleniti delovno razmerje. Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Sponzorska pogodba

Sponzorska pogodba

Slovenska zakonodaja sponzorske pogodbe izrecno ne ureja. Ne določa obveznih elementov ali oblike sponzorske pogodbe, to je oblikovala praksa sama, zato sta pri sklepanju pogodbe v veliki meri stranki prepuščeni svoji volji, željam in možnostim uporabe elementov določb iz drugih pogodb. Preberite več >>

Oznake:, , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje