Skrivnost zapeljivosti velikana Facebooka
Kaj je razlog, da smo tako prikovani na Facebook (Vir slike: YouTube)?
Kljub svojim dobrim namenom, da boste našli priporočeni članek, se kmalu znajdete med pregledovanjem fotografij, ki jih je objavila prijateljica po dopustovanju v tujini. Pade en všeček, pa drugi, sledi že komentiranje njenih fotografij. Ja, skrenili ste s poti. Spet.
Zakaj smo prikovani na Facebook?
Courtney Seiter iz The Next Web pravi, da to ni slučaj. Znanost in psihologija lahko potrdita, zakaj smo tako prikovani na Facebook. Poglejmo, zakaj.
Raziskovalci iz psihološkega področja skušajo ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja v naših možganih, ko smo na družbenih omrežjih, zlasti na Facebooku. Nedavna študija je ugotovila, da gre za močno povezavo med uporabo Facebooka in delom možganov, ki procesirajo občutke nagrade, kot so družbena sprejetost, droge, hrana, spolni odnosi, denar.
Gre za center za nagrajevanje, ki omogoča občutek ugodja, a je obenem odgovoren tudi za nastanek negativnih emocionalnih stanj od odtegnitvi. Njegov glavni del tvori mezolimbična pot, ki se začne v ventralnem tegmentalnem področju in se konča v akumbensovem jedru. Ko dobimo pozitiven odziv iz Facebooka, ta občutek doseže ravno ta del možganov. Večja, kot je intenzivnost naše uporabe Facebooka, večja je ta nagrada, s tem pa še bolj ugoden občutek.
Koliko všečkov dnevno podelite?
Možnost všečkanja (like, ang.) najpogosteje povezujemo ravno s Facebookom. Ta družbeni velikan ga označuje kot možnost podajanja pozitivnega odziva, povezovanja z drugimi na Facebooku. Všečkate lahko vsebino prijateljev in jim tako podate svoje občutke ali pa všečkate Facebook Stran in se tako povežete s svojo priljubljeno blagovno znamko.
Ameriški raziskovalni center Pew, ki je raziskoval na tisoče Američanov in njihova življenja ter navade na družbenih omrežjih, je ugotovil, da 44 odstotkov uporabnikov Facebooka vsaj enkrat dnevno svojim prijateljem »stisnejo« všeček, 29 odstotkov pa večkrat na dan. Pa vi?
Kaj nas torej privede k všečkanju fotografij, statusov? Obstaja več razlogov. Seiterjeva omenja Elana Morgana, ki je izvedel 2-tedenski eksperiment. Všeček je brezbesedno prikimanje, podpora v glasni sobi. Je najpreprostejša oblika prikaza strinjanja. »Počutil sem se celo krivega, ker določenih statusov nisem všečkal,« je po koncu eksperimenta dejal Morgan. Možnost všečkanja, dodaja, mu je skozi leta prihranila številne dodatne komentarje.
Všečki razkrivajo, kdo ste
Všečki razkrivajo precej več, kot si morda mislite. Ameriška študija, v katero je bilo vključenih več kot 58 tisoč ljudi, pravi, da lahko napove, kdo stoji za všečkom. Katere rase je, katerega spola, iz katerega konca sveta prihaja (natančnost pri tem je kar 95-odstotna), ali gre za homoseksualca, tudi, kateremu političnemu polu pripada. Stopnja natančnosti se vrti od 75 odstotkov naprej.
Družbena omrežja spodbujajo virtualno empatijo
Čeprav je splošno gledano mišljenje o družbenih omrežjih negativno, da gre za stran metanja časa, pa je dobra plat teh omrežjih krepitev virtualne empatije. Študija, objavljena v Psychology Today, je namreč odkrila, da preživljanje in pogostejša uporaba družbenih omrežjih ter interakcija prinašata večjo virtualno empatijo. Rekli boste, pa saj gre za virtualno, a je virtualna dober pokazatelj za razvoj resnične.
Zakaj (ne) všečkamo Facebook Strani?
Če smo že pri všečkanju, poglejmo še, zakaj se ljudje odločajo za všečkanje Facebook Strani. Večina želi s tem podpreti znamko, dobiti kakšno ugodnost, kot sta popust ali kupon, prejemati redna obvestila o znamki, sodelovati v nagradnih igrah, deliti svoje pozitivne izkušnje z izbrano znamko, spet drugi pa želijo s tem deliti svoje interese in način življenja z drugimi, raziskovati znamko, jo priporočiti prijateljem ali pa zgolj le pokazati svojim prijateljem, kaj so všečkali.
Poznate razloge, zakaj ljudje ne všečkajo vaše strani? Ne želijo si biti bombardirani z goro sporočil ali oglasi, podjetju ne želijo dati dostopa do profilnih informacij, ali pa ne želijo smetiti svojim prijateljem z morebitnimi obvestili, spet drugi v tem ne vidijo nobena doprinosa ali pa ker preprosto še niso našli Strani, ki bi jih pritegnila.
Ob kakšni sočni objavi prijatelja nas zasrbijo prsti in komaj čakamo, da lahko komentiramo. Moira Burke, opisuje Seiterjeva, je raziskovala 1.200 Facebook uporabnikov in ugotovila, da so zasebna sporočila precej bolj zadovoljujoča, kot pa prejemanje všečka na komentar. Komentarji so močno čustveno orodje.
Veste, da 10 odstotkov Facebook uporabnikov spreminja svoj lasten status dnevno? Kar štirje odstotki to storijo večkrat na dan. Kar četrtina je za Pew študijo dejala, da skoraj nikoli ali nikoli ne objavijo statusa na Facebooku.
Kaj uporabniki na Facebooku najmanj marajo?
Ljudi, ki objavljajo preveč osebnih informacij, tiste, ki objavljajo podatke ali fotografije brez tvojega predhodnega dovoljenja, obenem pa ne marajo, da drugi vidijo objave ali komentarje, za katere si ne želijo, da bi jih ostali videli, prav tako ne marajo pritiska, da bi moral o sebi deliti več, ali pa pritiska, da bi objavil vsebino, ki bi postala viralna in dobila izjemno število komentarjev in všečkov, ter tistega ob komentiranju vsebine in videvanju objav o aktivnostih, v katere sami nismo bili vključeni.
Zakaj torej objavljamo vsebine …
Univerza v Arizoni ima odgovor: ko so njihovi študentje pogosteje objavljali vsebine na Facebooku, so se počutili bolj povezane in manj osamljene. Občutek je bil enak, četudi na objavo niso prejeli niti enega všečka niti ne komentarja.
… in jih delimo na Facebooku?
Pred leti je nastala študija The New York Times in ugotovila sledeče: 49 odstotkov anketiranih je dejalo, da jim deljenje vsebin omogoča obveščanje ostalih o produktih, ki so jih vzljubili, morda celo spreminjanje mišljenja in spodbujanja ostalih k dejanjem, 68 odstotkov se s tem samodefinira, 78 odstotkov delijo vsebine, da bi ostalim v kontaktu z ljudmi, s katerimi morda sicer ne bi ostali, 69 odstotkov deli vsebine, da bi ostali bolj vključeni v dogajanje in 84 odstotkov pravi, da je to dobra pot za podporo projektov in problematiki, ki jim je blizu. Vsebine, ki so deljene, sprožajo posebne občutke, kot so občudovanje, strah, tudi jezo.
