Pravni fokus: Učinki Trumpove prepovedi vstopa v državo
Travel Ban Donald Trump. (Vir slike: Getty Images)
Tokratni pravni fokus bo posvečen kronološki analizi Trumpove uredbe, ki prepoveduje vstop v državo državljanom nekaterih muslimanskih držav. Uredba, ki je v medijih znana kot t.i. travel ban oziroma refugee ban je bila sprejeta 27. januarja s podpisom predsednika Trumpa. Gre za vrsto zakonodaje, ki jo sprejema izvršilna veja oblasti. V ZDA, ki ima predsedniški sistem, jo predstavlja predsednik in njegov kabinet. V Sloveniji, kjer poznamo parlamentarni sistem, jo lahko primerjamo z uredbo Vlade.
Uredba je bila ena izmed prvih ukrepov, ki jih je sprejel Trump ob nastopu nove funkcije. Pod pretvezo državne varnosti je Trump blanketno prepovedal vstop vsem državljanom sedmih muslimanskih držav; Sirije, Iraka, Irana, Jemna, Libije, Sudana in Somalije. Prepoved vstopa v ZDA naj bi veljala 90 dni. Dodatna prepoved, ki znatno omejuje vstop beguncev v državo pa naj bi trajala 120 dni. Slednjo prepoved je močno kritizirala mednarodna skupnost, saj nasprotuje skupnim humanitarnim prizadevanjem.
28. januarja se je nato zgodil manjši preobrat. Sodnik iz Brooklyna v zvezni državi New York je izdal začasno odredbo, ki je ustavila deportacije prispelih potnikov v ZDA. Začasna odredba se je nanašala predvsem na tiste posameznike, ki so bili že na poti v ZDA, ali pa so v ZDA že prispeli, a so jih ameriške oblasti ustavile in pričele postopek deportacije v domovino. S tem je sodnik dosegel tudi to, da so tiste prispele, ki so že imeli potrjene vize spustili v državo. Dan kasneje, 29. januarja je ameriški notranji minister John Kelly izdal ukrep, ki je dovolil vstop vsem z green card-om, tj. kategorija vize, ki je izdana stalnim prebivalcem ZDA, ki niso njeni državljani.
30. januarja se je zgodil prvi večji preobrat v celotni zgodbi, saj je državni tožilec zvezne države Washington tožil Trumpovo administracijo pred zveznim sodiščem. Državni tožilec ima takšno pristojnost v sklopu t.i. checks and balances, tj. načelo, da v demokratični državi veje oblasti medsebojno nadzorujejo zakonitost in ustavnost dela posamezne veje oblasti. Washingtonski državni tožilec je v tožbi zatrjeval, da je številnim rezidentom, kot tudi ameriškim podjetjem nastala nepopravljiva škoda zaradi prepovedi vstopa v državo. V tožbi je zahteval začasno prepoved izvajanja predsedniške uredbe. 1. februarja so se omenjeni tožbi pridružili državni tožilci štirih drugih zveznih držav. Med te države spadajo nekatere države vzhodne obale New York, Massachusetts in Virginia.
3. februarja je washingtonski sodnik odločil začasno prekinitev izvajanja uredbe. Trumpova administracija se je zoper sodbo washingtonskega sodnika pritožila, zato je o izvajanju uredbe odločalo zvezno pritožbeno sodišče. Slednje je odločilo, da država ni izkazala nobenih izjemnih okoliščin, ki bi opravičevale blanketno prepoved vstopa državljanom nekaterih mulsimanskih držav.
Zvezno pritožbeno sodišče je s tem močno ujezilo Trumpa, ki je ob tem znamenito tweetnil See you in court! oziroma ‘se vidimo na sodišču,’ kot je pogosto vzkliknil v svojem nekdanjem resničnostnem šovu The Apprentice.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Do 10. februarja je število tožb državnih tožilcev naraslo na 20. Kljub temu pa Trumpov kabinet ne skriva dejstva, da že pripravlja nov predlog uredbe, ki bo na podoben način prepovedala vstop določenim muslimanskim skupinam. Trump je že napovedal, da bo v ponedeljek enostavno sprejel nov ukrep, ki bo veljal dokler ga ne razveljavi eno izmed sodišč, nato pa bo postopek vsakodnevno ponavljal in ukrep ohranjal v veljavi.
