V Nemčiji sprejeli zakonodajo na področju avtonomnih vozil

Zakonodaja, ki so jo v nemškem parlamentu sprejeli pred kratkim, določa, da mora za volanom avtomobila vedno sedeti voznik, ki lahko prevzame nadzor nad vozilom, če tako presodi avtonomni sistem.

Nemški avtomobilski giganti, med katerimi so najbolj znani Volkswagen, Daimler in BMW, v zadnjem času vlagajo ogromne količine sredstev v tehnologije, povezane z avtonomno vožnjo, ki jo je nemški minister za promet Alexander Dobrinds opisal kot »največjo revolucijo na področju mobilnosti od iznajdbe avtomobila«.

Določila novo sprejete nemške zakonodaje

Sprejeta zakonodaja avtomobilski industriji omogoča cestno testiranje vozil, katerih vozniki bodo lahko umaknili roke z volana in oči s ceste za brskanje po spletu ali pregledovanje elektronske pošte, medtem ko bo avtonomni sistem v vozilu prevzel naloge zaviranja in krmiljenja.

Nova določila zahtevajo tudi, da vse vožnje posname črna skrinjica, ki mora spremljati, kdo ima v vsakem trenutku nadzor nad vozilom: voznik ali avtonomni sistem. Podatki, pridobljeni iz črne skrinjice, bodo ključnega pomena pri ugotavljanju krivde v primerih nesreč.

Voznik je tako odgovoren za nesreče, ki so se zgodile, ko je sam upravljal z vozilom. Če pa vozilo krmili sistem za avtonomno vožnjo in je za nesrečo kriva napaka v sistemu, bo odgovornost moral prevzeti proizvajalec.

Nemški parlament je v zakon dodal tudi določilo, da bodo zakon ponovno preučili čez dve leti in na podlagi tehnološkega razvoja pripravili določene spremembe. Med ključnimi področji, ki jih sprejeti zakon še ne naslavlja, je na primer varnost in uporaba podatkov, zbranih med vožnjo.

Klasifikacija avtonomnih vozil

Avtomobili, ki jih po novem na cestah dovoljuje nemška zakonodaja, se uvrščajo na tretjo stopnjo petstopenjske klasifikacijske lestvice avtonomnih vozil.

Najnižja, ničta stopnja predstavlja tradicionalne avtomobile, v katerih je za nadzor nad krmiljenjem v celoti odgovoren voznik. Na prvo stopnjo se uvrščajo avtomobili z določenimi funkcijami, ki vozniku pomagajo pri upravljanju vozila, na primer pri pospeševanju ali krmiljenju. Na drugi stopnji se nahajajo vozila, ki vključujejo tempomat ali sistem za ohranjanje vozila na sredini pasu. To pomeni, da vozniku v določenih trenutkih ni treba fizično upravljati z vozilom – roke lahko dvigne z volana, noge pa s pedalov. Vendar mora še vedno biti v vsakem trenutku pripravljen na prevzem krmila in mora stalno spremljati razmere na cesti

Vozila na tretji stopnji še vedno predvidevajo voznika, vendar lahko v določenih prometnih in drugih okoliščina ta popolnoma prepusti nadzor nad vožnjo avtonomnemu sistemu. Vozniku tako ni treba v vsakem trenutku spremljati situacije na cesti, še vedno pa mora biti pripravljen na prevzem nadzora. Ker lahko ta stopnja predstavlja določene nevarnosti, povezane s procesom predajanja upravljanja z vozilom, jo bodo nekateri proizvajalci avtomobilov preskočili in se osredotočili neposredno na naslednjo stopnjo.

Četrta stopnja pomeni avtonomna vozila, ki so oblikovana tako, da lahko opravljajo vse funkcije, pomembne za varno vožnjo, hkrati pa neprestano spremljajo razmere na cesti. Pomembno je opozoriti, da vozila četrte stopnje ne pokrivajo vseh voznih scenarijev – to je značilno vozila pete stopnje. Popolnoma avtonomni sistem v teh vozilih naj bi bil popolnoma primerljiv s človeškim voznikom, in sicer v vseh scenarijih in okoliščinah, tudi ekstremnih. Avtonomnih avtomobilov pete stopnje v bližji prihodnosti na naših cestah še ne pričakujemo.

Vir: Reuters, TechRepublic