Vir slike: Pixabay
Kaj pravijo številke?
Konec meseca junija 2022 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje registriranih 53.860 brezposelnih oseb, kar je 3,6 odstotka manj kot maja 2022. Brezposelnost statistično gledano še naprej upada. Zavod beleži veliko število povpraševanj po delavcih, predvsem pa za področja proizvodnje, prodaje, skladiščenja. Veliko jih manjka tudi v dejavnostih gostinstva, turizma, gradbeništva in še bi lahko naštevali.
Potreba na trgu dela po določenih kadrih je predvsem posledica upadanja zanimanja za izobraževalne programe pri mladih, kar se bo izrazito odražalo še v prihodnje. Poleg tega se je v obdobju epidemije veliko število delavcev popolnoma prekvalificiralo in se usmerilo na druga področja. Določene dejavnosti so imele namreč zaradi omejevalnih ukrepov popolnoma onemogočeno poslovanje.
Kako se znajdejo delodajalci?
Najpogostejši način, ki ga delodajalci zelo radi uporabljajo, je sklepanje pogodb za opravljanje dela preko podjemne ali avtorske pogodbe s svojimi zaposlenimi delavci. Poleg te rešitve je ena od najpogostejših rešitev najemanje tujih študentov, dijakov iz Evropske unije, EGP-ja in Švice. Ta rešitev pride v poštev predvsem za opravljanje del v času sezon. Najemajo tudi tuje delavce iz tretjih držav.
Zanimanje za sezonsko delo narašča, tako s strani tujih študentov, dijakov iz evropskega področja, kot tudi tujih delavcev iz tretjih držav. Ti se z delodajalci dogovarjajo direktno, brez posredovanja študentskega servisa. Kakršne koli ponudbe zelo dobrodošle. Ti delavci zapolnjujejo manjkajoči kader v času poletnih mesecev.
Tudi gostinci množično povprašujejo po tujih študentih in dijakih iz evropskega področja. Tujci, ki prihajajo iz evropskega področja, imajo prost dostop do trga dela v Republiki Sloveniji. To velja tudi za delavce, upokojence, skratka za vse državljane iz evropskega področja. Tujci iz tretjih držav nimajo te pravice, zato potrebujejo dovoljenje za sezonsko delo.
Sezonsko delo je nujno potrebno za dejavnosti gostinstva in turizma ter še nekatere druge dejavnosti. Brez najemanje tuje delovne sile naše dejavnosti v takšnem obsegu pomanjkanja delovne sile ne bi preživele.
Ali višje plačilo pomeni rešitev?
Ni nujno. Veliko Slovencev, predvsem delavcev na področjih, kjer je pomanjkanje kadra najbolj izrazito, odhaja na delo v tujino. Ponudbe so v tujini večinoma še vedno boljše kot doma. Delodajalci kljub negotovi ekonomski situaciji napovedujejo, da bodo še naprej potrebovali dodatno delovno silo.
Vir: OZS Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
