Vid Selič: “Vrhunska ideja brez ustrezne realizacije ne pomeni uspešnega poslovanja”

Vid Selič v Dewesoftu deluje kot product manager za software in hardware rešitve na področju meritev hrupa in vibracij. Kot mentor na Katapultu primarno pokriva vse dejavnosti v razvoju izdelka: ideja in koncept, analiza trga, poslovni načrt, prototip, crowdfunding oz. testna uporabniška skupina, dizajn in proizvodnja, marketing in distribucija. Vid je tudi pomemben člen programa HardwareSTART, v okviru katerega Dewesoft, Katapult in Zavod mladi podjetnik spodbujajo razvoj slovenskih hardware zagonskih podjetij.

Tudi letos skupaj s Katapultom in Dewesoftom organiziramo dogodek za vse, ki razvijate svoj hardware izdelek! Na mednarodni HardwareSTART konferenci boste dobili skoncentrirano znanje, pomembne napotke in usmeritve, spoznali ključne ljudi v tej branži in kot na dlani prejeli namige za proizvodno infrastrukturo in testne naprave. Se vidimo 24.5.2023 na brezplačni konferenci! >>

Kakšen je vaš splošen pogled na podjetja, ki se vključujejo v program HardwareStart? V čem so si podobni in kaj povečini potrebujejo pri podpori njihovega razvoja?

Splošen pogled z moje strani in strani HardwareSTART projekta bi sigurno rekel, da je predvsem pozitiven. Vsakršnokoli podjetniško udejstvovanje namreč zahteva določeno mero poguma, drznosti, inovativnosti in iniciativnosti, saj gre za hojo po ‘’neutrjeni poti’’ in dostikrat tudi nepoznanem terenu. Nekega magičnega, standardiziranega recepta za zagotovljen uspeh ni, četudi se marsikdo dandanes trudi ponujati seminarje in izobraževanja, ki takšen uspeh obljubljajo.

Možno pa je, z ustreznim obvladovanjem in udejstvovanjem v različnih življenjskih fazah izdelka povečati verjetnost za uspeh in ustrezno zmanjšati tveganje. Še najbližje magičnem receptu za uspeh bi zame bilo res celovito in poglobljeno razumevanje uporabniške problematike, iz tega namreč izhaja vse. Zato bi lahko rekel, da je vsem snovanjem produkta skupno, da se zahteva takšno razumevanje in tudi dober pregled nad trgom in obstoječimi rešitvami. Kot civilizacija smo danes na relativno visoki stopnji razvoja, ‘’odkrivanja tople vode’’ je malo, so pa možne izboljšave že poznanih konceptov, kar je mnogokrat več kot dovolj, da določen produkt uspe.

Vse to spet drži, v kolikor z določenim produktom rešujemo probleme, s katerimi se sooča zadostno število uporabnikov na trgu. V nasprotnem primeru, torej kadar izdelek ne rešuje problemov uporabnika oz. jih ne rešuje v zadostni meri, je možnost za uspeh majhna.

Za vse mentorirance znotraj Hardware start drži, da je razvoj HW produkta svojevrsten izziv, gre za bolj kompleksen skupek dejavnosti kot pa pri npr. razvoju SW produkta, več je tudi začetnih vlaganj, stroškov, težji so popravki in morebitne iteracije. Je pa vredno omeniti, da je npr. trg aplikacij, sploh mobilnih že zelo zrel in nasičen, kar pa v splošnem ne gre trditi za HW produkte – možnosti tukaj so široke in številčne, kar je zagotovo plus.

Kako se je program razvil skozi leta izvajanja, kaj danes podjetnikom ponuja še več, kot morda na začetku?

Skozi leta je program dozorel, preko ekosistema Katapulta in Dewesofta smo predvsem razširili nabor dejavnosti, ki jih mentoriranim podjetjem ponujamo. Danes namreč z ekipo internih in zunanjih mentorjev, v katero so vključeni uspešni podjetniki in strokovnjaki z različnih domen, pokrivamo mnoga področja, vse od priprave poslovnega modela, snovanja in validacije inovativnih rešitev, razvoj produkta in pridobivanja finančnih sredstev za podporo poslovanja, do izdelave prototipov, tiskanja vezij, certificiranja izdelkov, testiranja, marketinga, SEO optimizacije itd. 

Imamo tudi vso potrebno infrastrukturo, kot so na primer temperaturne komore, EMC komore, vibracijska in stresna testirna mesta ter ostala validacijska okolja za potrebe CE in sorodnih direktiv, pick-and-place polagalno linijo, nedavno smo odprli tudi namensko delavnico za obdelavo kovin, varjenje, laserski razrez, visokokavostno 3D printanje, v Dewesoftu imamo tudi ISO 17025 akreditirani kalibracijski laboratorij. 

Smo tudi tesno vpeti v slovenski podjetniški prostor in vedno veseli, kadar lahko vzpostavimo povezave med mentoriranci in ostalimi podjetji, ki jim lahko pomagajo na nadaljnji poti, po izteku HardwareSTART programa. Na kratko, torej, vsako leto širimo obseg storitev mentoriranja in se pri tem opiramo predvsem na razumevanje potreb ‘’uporabnikov’’, v tem primeru torej mentoriranih podjetij.

Katere so najpogostejše napake hardverašev in kako jih v okviru programa odpravljate? Kakšen nasvet, kako se jim izognejo tudi tisti, ki niso v programu?

Na misel mi pade kar nekaj pogostejših napak, kot so npr. splošno podcenjevanje kompleksnosti poti od ideje do končanega produkta in uspešnega lansiranja. Pomembno se je zavedati, da vrhunska ideja brez ustrezne realizacije ne pomeni uspešnega poslovanja in je pravzaprav šele prvi kamenček (od mnogih) v mozaiku.

Slika je simbolična.

Pa tudi nepoznavanje oz. neustrezno poznavanje uporabniške problematike, nepoznavanje trga, konkurence, prepozno vključevanje testnih uporabnikov v proces validacije, prekomeren inženiring oz. dodelava produkta pred lansiranjem prve verzije, neobvladovanje stroškov, neagilnost, perfekcionizem, neustrezna pripravljenost na potrebno skaliranje proizvodnje, operacij, poslovanja …

Pogosta je tudi nekritičnost do lastnega produkta ali pa premalo intenzivno iskanje kritik. Za moje pojme je smiseln pristop do snovanja izdelka podoben zakonitostim znanstvenega dela. Ko imamo idejo, ki je kot nekakšna hipoteza, da se določen produkt na trgu potrebuje, je smiselno to hipotezo poskušati ovreči, torej identificirati vse možne pomanjkljivosti, brez osebne čustvene vpletenosti – na ta način se v določeni meri izognemo potrditvenemu biasu, ki pa je za podjetnika negativen. Pravi sodnik produkta bo namreč uporabnik oz. trg in ne podjetnik sam, kar pa ljudje že zaradi svoje narave pogosto zanemarimo.

Nasvet pa morda, da se prvi koraki v razvoju izdelka že ustrezno izvedejo: od identifikacije problematike, analize konkurence, poslovnega načrta do vitkega definiranja prve verzije prototipa, ki že rešuje poglavitno problematiko, potem pa čimprej do uporabnikov, ki nam ponudijo dragocene povratne informacije in omogočijo ustrezno izboljšati produkt pred lansiranjem prve verzije. Če se oprem na Paretovo pravilo, je v večini primerov smiselno ciljati na 80% potencialnega trga, torej produkt, ki v končni verziji rešuje problematiko velikega dela ciljne publike, nikakor pa ne vseh. Za dodelavo izdelka in zajem dodatnih preostalih deležev trga namreč porabimo v prihodnosti nesorazmerno večjo količino časa.

Vse to je seveda odvisno tudi od velikosti trga oz. ciljne skupine uporabnikov pa tudi segmentacije izdelka, ampak kar sem napisal, drži v veliki večini primerov.

Ste hardware podjetje? Pridružite se nam na brezplačnih HardwareSTART dogodkih:

– v sredo, 24.5.2023: HardwareSTART: Mednarodna konferenca
– v petek, 9.6.2023: Nagrajevanje in solastništvo zaposlenih – intervju z dr. Juretom Knezom

Ali spremljate podjetja, ki so bila vključena v program, in njihov razvoj tudi kasneje? Kakšna so neka splošna opažanja o njihovem napredku?

Se trudim, kolikor mi čas dopušča.  Veselje je videti, ko neka zgodba o produktu res zaživi in se uspešno piše dalje – to je tudi naš glavni cilj. Vsem mentoriranim podjetjem seveda ne uspe, ampak spet je pomembno vzeti v zakup, da tudi uspešnim podjetnikom zelo redko uspe ob prvem poskusu. Razlika med uspešnim in neuspešnim podjetnikom je dostikrat ravno vztrajnost, neuspeh je namreč priložnost za učenje in rast, kar je pomembno ozavestiti.

Kako se je za hardveraše spremenil trg v zadnjih letih, zaradi epidemije, potem še vojne v Ukrajini …? Kaj jim svetujete, kako jim lahko morda tudi pomagate?

Oba faktorja sta upočasnila mnoge dejavnosti, kar je za sabo prineslo kup novih izzivov. Med pandemijo so se določene aktivnosti popolnoma ustavile, po njenem koncu jih ni bilo mogoče čez noč zopet spraviti v pogon in to se ponekod pozna še danes. Izzivi so bili predvsem z dobavo materialov, komponent, cene le-teh so poskočile, v nekaterih primerih tudi za faktor 1000. So pa to dejavniki, ki vplivajo praktično na celoten svet in ‘’igralna površina’’ je zaradi tega za večino podjetij enako ‘’nagnjena’’. 

So pa med podjetji velike razlike, kako se na tovrstne izzive odzivajo. V prednosti so seveda agilna, prilagodljiva podjetja, kjer procesi nimajo izredne vztrajnosti oz. rigidnosti in jih je mogoče v večji meri prilagoditi na okoliščine. Zaradi trenutne situacije v Ukrajini so danes recimo na udaru dejavnosti z visokimi potrebami po energentih, kjer njihov zakup predstavlja velik del operativnih stroškov, in pa dejavnosti vezane na dobavo kovin, kot so nikelj, baker, železo in titan. Močno okrnjena je tudi dobava surovin, kot so paladij, platina, petrokemični derivati in pa npr. neon, ki se uporablja pri proizvodnji polprevodnikov in je tudi kritičen faktor za delovanje laserjev, ki predstavljajo ključno orodje pri izdelavi. Tukaj je vredno omeniti, da Ukrajina proizvede večinski globalni delež tega plina ustrezne kakovosti, izvaža se ga v vse dele sveta: Evropa, Japonska, Koreja, Kitajska, Tajvan, največji odjemalec pa so ZDA.

Z vidika HardwareSTART lahko s pomočjo obstoječe infrastrukture Dewesofta in Katapulta, ki jo vsakodnevno uporabljamo za lastne potrebe, mnogo dejavnosti izvedemo znotraj ekosistema, po domače ‘’v hiši’’, kar znižuje našo odvisnost od zunanjih vplivov. Tudi v Dewesoftu smo se bili primorani agilno odzvati na spremembe in pomanjkanje komponent na trgu, takrat je to pomenilo povečanje zalog materiala, potrebno je bilo izkoristiti priložnosti za dobavo, ko so se pojavile, zasnovo produktov smo prilagajali na razpoložljive komponente. S takšnimi ukrepi smo izzive takrat kar uspešno reševali in tudi tekom pandemije smo ostali pred konkurenco v ospredju s krajšimi dobavnimi roki, naše dejavnosti so se nadaljevale v polnem pogonu, kot podjetje smo rasli in aktivno zaposlovali. Dostikrat je pomoč zagonskim podjetjem lahko že v deljenju izkušenj, nasvetu ali dveh na podlagi lastnih praks. Na ta način jim lahko prihranimo kar nekaj časa pri soočanju s podobnimi izzivi.

Kaj sicer menite, da čaka hardware podjetja v prihodnje? Kateri bodo največji izzivi, priložnosti?

Osebno sem optimističen okrog dolgoročne prihodnosti, potrebe po HW produktih na globalneh trgu so in tako bo tudi v prihodnje.

Številne priložnosti se za hardware podjetja kažejo na področju elektrifikacije.

V zadnjih nekaj letih se zaradi pospešene elektrifikacije odpirajo mnoge možnosti na področju tehnologij baterij, inverterjev, elektromotorjev, krmilnih in merilnih sistemov, proizvodnje energije, elektroenergetske distribucije ter v vseh povezanih branžah. Če vzamemo preprost primer, že obstoječa infrastruktura omrežja namreč še zdaleč ni pripravljena na ‘’turbo elektrifikacijo’’, ki jo lahko predstavljajo že relativno agresivni plani za masovni prehod na uporabo električnih vozil in tukaj bodo potrebna številna vlaganja na kratki in dolgi rok, kar zopet odpira možnosti za inovativna podjetja v industriji. Električno vozilo namreč na letni ravni potrebuje primerljivo količino energije kot povprečno evropsko štiričlansko gospodinjstvo.

Izzivi so tudi v preobremenjenosti planeta, danes se vlaga v razvoj tehnologij predelave oglikovega dioksida, z namenom, da zmanjšamo njegovo koncentracijo v atmosferi, raziskujejo se različni načini za razgradnjo mikroplastike – kot človeštvo bi morali združiti moči in ukrepati, da spravimo planet nazaj v ekvilibrij, iz katerega je počasi, a vztrajno potiskan vse od prve industrijske revolucije dalje.

Največji izzivi na globalnem trgu pa so za moje pojme trenutno predvsem podražitev kapitala, mnogih surovin, višanje obrestnih mer in rahlo ekonomsko ohlajanje. Med pandemijo se je akutno situacijo reševalo s povečevanjem denarja v obtoku, negativna posledica, ki jo čutimo danes, pa je njegovo razvrednotenje. V takih časih je pomembno ohranjati podjetniške dejavnosti v zagonu, zaradi ustvarjanja dodane vrednosti, zaposlovanja, kroženja denarja ipd. 

So pa taka nihanja v globalnem gospodarstvu vedno prisotna in zgodovinsko nič nenavadnega. Selekcija je v takih okoliščinah strožja, kar pa je voda na mlin podjetjem z res dobrim produktom, ki rešujejo močno problematiko. Zato vidim določeno prednost v bolj esencialnih produktih, ki ciljajo na široko publiko in imajo dobro razmerje med ceno in uporabnostjo, malenkost bolj skeptičen sem do t.i. luksuznih, bolj ‘’volatilnih’’ produktov, z visoko elastičnostjo povpraševanja, ki so lahko v času bolj konzervativnega zapravljanja ljudi hitro eliminirani kot nepotreben strošek.

Vid Selič bo nastopil kot gost na brezplačni mednarodni HardwareSTART konferenci! >>

O projektu HardwareSTART

Projekt HardwareSTART je namenjen podpori slovenskih hardware startupov, ki so prejeli finančne spodbude Slovenskega podjetniškega sklada. Izvaja ga konzorcij partnerjev Katapult d.o.o., DEWESoft d.o.o. in Zavod mladi podjetnik, so.p., v okviru programa “Zasnova in izvedba vertikalnega pospeševalniškega programa za prejemnike finančnih spodbud Sklada v industriji strojne opreme v letu 2022”.

Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike od 2014 do 2020.