Vse, kar ste si vedno želeli vedeti o tveganem kapitalu

Tehnološka in finančna industrija sta polni žargonskega izrazja: faze investiranja, cenitve, izstopi … Če v ta svet šele vstopate, vas takšni izrazi lahko zmedejo.
Vse, kar ste si vedno želeli vedeti o tveganem kapitalu

Zagonska podjetja potrebujejo tvegani kapital, da lahko razvijejo svoje ideje. (Vir slike: Bigstockphoto)

Začnimo z definicijo: tvegani kapital (angl. venture capital) je izraz za sredstva, ki jih podjetja ali zasebniki vložijo v mlada, hitro rastoča podjetja v zameno za lastniški delež v podjetju. Družba tveganega kapitala, kot sta na primer Andreessen Horowitz ali Sequoia Capital, je podjetje, ki v skladu tveganega kapitala zbere veliko količino denarja, ki ga nato vloži v zagonska podjetja, za katera predvideva, da ji bodo prinesla največje dobičke.

Sodelovanje med tveganim kapitalom in tehnološko industrijo sega v pozna 50. leta 20. stoletja, ko je podjetje Fairchild Semiconductor, ki se ukvarja z vezji, postalo prvo zagonsko podjetje, podprto s strani tveganega kapitala. Moderni vzpon tveganega kapitala, ki temelji izključno na vlaganju v zagonska podjetja, se je začel leta 1972, ko sta Eugene Kleiner in Tom Perkins, finančnika z izkušnjami iz tehnološke industrije, oblikovala svoj prvi sklad. Model tveganega kapitala sicer ni značilen le za tehnološka podjetja, ki so nastala v Silicijevi dolini.

Podjetniki se povezujejo s tveganim kapitalom, ker potrebujejo denar, da razvijejo svoje izvirne ideje. Mark Zuckerberg je sicer ustvaril Facebook v svoji študentski sobi z denarjem iz svojega žepa – vendar ima tak način delovanja svoje omejitve.

Vlagatelji tveganega kapitala v zagonska podjetja ne vlagajo le zaradi dobičkonosnosti, temveč tudi zaradi vpliva, ki ga imajo nad delovanjem morebitnega novega Facebooka ali Googla. Če katero od zagonskih podjetij propade, denar, ki ga izgubi družba tveganega kapitala, predstavlja le kapljo v morju. Vlagatelji pričakujejo, da bo večina zagonskih podjetij propadla, zato stalno iščejo tisto posebno idejo, ki jo bodo lahko unovčili in si tako povrnili vložke v propadla podjetja.

V prvi fazi podjetniki zbirajo semenski kapital (angl. seed capital), tj. relativno majhna količina sredstev, ki jih zagonsko podjetje porabi za zagon in prvo verzijo svojega izdelka. Semenski kapital lahko priskrbijo podjetnikovi prijatelji ali družinski člani, lahko pa družbe tveganega kapitala začnejo vlagati v podjetje že v tej fazi. Snapchat je na primer v semenski fazi leta 2012 zbral 485 tisoč dolarjev. V tej fazi vlaganje v podjetje vlagatelju prinese najboljši izkupiček: prej ko se vlagatelj pridruži podjetju, večji lastniški delež si lahko zagotovi za manjšo količino denarja. Vendar je semenski kapital po drugi strani precej tvegan, saj veliko zagonskih podjetij propade že v začetni fazi.

Da se to ne bi zgodilo, obstajajo podjetniški pospeševalniki, to so različna podjetja in platforme, ki v zagonska podjetja vložijo nekaj denarja ter jim predvsem nudijo pomoč in podporo pri prvih korakih v svetu industrije. Najbolj znani pospeševalni program je Y Combinator, ki podjetjem nudi 120 tisoč dolarjev in trimesečno intenzivno mentorstvo. Med uspešnimi podjetji, ki jim je pomagal ta program, so Dropbox, Reddit in Airbnb.

Ko zagonsko podjetje preživi semensko fazo in ustvari izdelek, ki je zanimiv za vlagatelje, vstopi v naslednjo fazo, fazo rasti. V tej fazi postanejo vloženi zneski višji; leta 2013 je Instacart v prvi seriji vlaganj v tej fazi na primer zbral 8,5 milijona dolarjev.

V tej fazi mora zagonsko podjetje začeti razmišljati tudi o svoji vrednosti. To je zelo zapleteno področje. Vrednost podjetja je v bistvu izmišljena številka, ki jo določi zagonsko podjetje skupaj z vlagatelji. Številka naj bi predstavljala, koliko je podjetje vredno po koncu posamezne faze vlaganja.

Vrednotenje podjetja lahko predstavimo na preprostem primeru. Recimo, da spečete odlično pico in jo razrežete na osem delov. Nato svojega prijatelja vprašate, koliko denarja bi dal za en kos. Če se dogovorita za plačilo 3 dolarjev, je vaš prijatelj kupil 12,5-odstotni delež vaše pice, katere trenutna ocenjena skupna vrednost je 24 dolarjev. Če pa je vaša pica resnično izjemna in si svoj kos želi veliko ljudi, boste lahko našli nekoga, ki bo za svoj kos pripravljen odšteti 8 dolarjev. Celotna pica bo tako po novem ovrednotena na 64 dolarjev. Če tem številkam dodate nekaj ničel, boste razumeli, kako deluje vrednotenje podjetij. Na podlagi predstavljenega primera lahko razložimo tudi željo vlagateljev, da v zagonsko podjetje vložijo kapital v začetnih fazah, saj je takrat na voljo več kosov pice, torej podjetja, po nižji ceni.

Vrednost podjetja pogosto ni določena na podlagi dejanskega stanja. Na vrhuncu trenutne ekonomske situacije je bilo tako lahko pridobiti vlagatelje tveganega kapitala, da so si zagonska podjetja prizadevala za milijardno ocenjeno vrednost, le da bi se pridružila tako imenovanemu »klubu samorogov«.

»Milijarda je boljši znesek od 800 milijonov dolarjev, saj predstavlja psihološki prag za potencialne stranke, zaposlene in medije,« je povedal direktor Slacka Stewart Butterfield januarja 2015, ko je njegovo podjetje le devet mesecev po ustanovitvi preseglo omenjeno mejo.

Zavedati se moramo, da vlaganje tveganega kapitala ni vedno objektivno. Na tej točki marsikateri vlagatelj podleže temu, kar nekateri imenujejo »iracionalna zanesenost«. Ko je Apple leta 2008 predstavil svojo trgovino App Store, je mnogo vlagateljev začelo špekulirati, da bodo nove aplikacije nekoč vredne veliko denarja, zato so vanje vložili ogromne količine kapitala. Tudi če aplikacije še vedno ne prinašajo dobička, so njihove ocenjene vrednosti visoke. Primer takšne aplikacije je Uber. Čeprav aplikacija za iskanje prevozov vsako četrtletje še vedno beleži velikanske izgube, vlagatelji verjamejo v uspešno prihodnost podjetja, zato je njegova ocenjena vrednost 62,5 milijarde dolarjev.

Ocenjena vrednost zagonskega podjetja ni koristna le za določanje cene lastniškega deleža, temveč tudi za izračun prodajne cene podjetja – vlagateljem je lahko na ta način povrnjen njihov vložek v podjetje. »Klub samorogov« je svoje ime dobil leta 2012, ko je Facebook za milijardo dolarjev kupil Instagram. Nekatera poročila dokazujejo, da je družba tveganega kapitala Sequoia le nekaj dni pred tem v Instagram vložila sredstva na podlagi ocenjene vrednosti 500 milijonov dolarjev. S prodajo podjetja je tako družba Sequoia vrednost svojega vložka podvojila skoraj čez noč.

Zagonska podjetja želijo svojo pot zaključiti na enega od dveh načinov, ki lahko zadovoljita tako ustanovitelje kot vlagatelje.

Prvi je prevzem, kar pomeni, da je kupec, na primer Facebook ali Google, za podjetje pripravljen plačati več od njegove zadnje ocenjene vrednosti. Tako je na primer Apple leta 2013 za 3 milijarde dolarjev kupil podjetje Beats.

Včasih pa kupec za podjetje ni pripravljen plačati več od ocenjene vrednosti. Tako nekateri vlagatelji izgubijo del svojega vložka, hkrati pa lahko tudi ustanovitelji ostanejo brez dobička. Večja podjetja včasih prevzamejo manjša le zato, da bi v svoje vrste pridobila izobražene in talentirane zaposlene, medtem ko jih izdelek oziroma storitev zagonskega podjetja sploh ne zanima. V takem primeru gre za neodločen izid prevzema, od katerega zagonsko podjetje in vlagatelji nimajo koristi.

Drugi zaželen zaključek zgodbe je prva javna ponudba, na podlagi katere lahko vlagatelji in ustanovitelj prodajo svoje delnice na borzi. Tako sami dobijo povrnjen del svojega vložka, podjetje pa lahko nadalje raste na podlagi denarja širše množice vlagateljev.

Opozoriti moramo na določena tveganja, ki se lahko pojavijo pri obeh predvidenih ciljih. Nestrpni vlagatelji lahko v prevzem ali javno ponudbo prisilijo podjetje, ki na ta korak še ni pripravljeno. To se je zgodilo v času krize internetnih podjetij leta 2000. Podjetja, ki so začela svoje delnice ponujati na borzi, niso dosegla toliko strank in zagotovila tolikšne rasti prihodkov, kot so pričakovali vlagatelji. Tako je marsikatero podjetje propadlo, vlagatelji pa so ostali brez denarja.

Drugo past, v katero se je veliko podjetij ujelo v zadnjem času, pa predstavlja dejstvo, da se borzni trg ohlaja. V zadnjem letu je marsikatero zagonsko podjetje, na primer Square in Box, propadlo po objavi prve javne ponudbe.

Ker so na tem področju možnosti za uspešen zaključek zgodbe vedno manjše, vlagatelji v zagonska podjetja vlagajo manj denarja. Zato se morajo mlada podjetja znajti z manjšo količino sredstev ali pa sprejeti nova vlaganja na podlagi manj ugodnih ocenjenih vrednosti. To se je menda zgodilo podjetju DoorDash, zagonskemu podjetju za dostavo hrane, ki je želelo pridobiti vlagatelje na podlagi milijardne ocenjene vrednosti, vendar so bili vlagatelji pripravljeni vložiti v podjetje le na podlagi ocenjene vrednosti 700 milijonov. Takšna vlaganja na podlagi nižjih vrednosti so vedno bolj pogosta.

Zagonska podjetja, ki ne znajo dobro upravljati s tveganim kapitalom, bodo hitro propadla. Lepe pisarne in ugodnosti za zaposlene ne predstavljajo vzdržnega poslovnega modela. Če podjetja ne morejo privabiti novih vlagateljev, se bodo morala sprijazniti s prodajo pod ocenjeno vrednostjo ali prenehanjem poslovanja.

Iz zgodovine se lahko naučimo, da se vsaka kriza nekoč konča – tudi če traja dolgo časa. Zagonska podjetja bodo ponovno zacvetela. In nekoč bo tudi vaša pica izjemno zaželena. Računajte na to!

Vir: Business Insider

Oznake:
Iskanje
SPIRIT logo
MGRT logo
EU logo

Aktivnosti Zavoda mladi podjetnik, so.p., v okviru operacije “SIO-MP-2020-2022” sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

!PRESTAVLJENO NA 8. 5. 2020! Konferenca: Trendi digitalnega marketinga 2020

08.05.2020 od 14:30 do 19:30
!PRESTAVLJENO NA 8. 5. 2020! Konferenca: Trendi digitalnega marketinga 2020

KONFERENCO ZARADI RAZMER VEZANIH NA KORONAVIRUS PRESTAVLJAMO!!! Že tretjič zapored vas v začetku leta vabimo na konferenco, ki vam bo s pomočjo najbolj uspešnih slovenskih spletnih oglaševalcev ter njihovih številnih primerov dobre prakse ponudila ideje in nasvete za spopad s konkurenco na spletu v letu 2020. Pridružite se nam na konferenci Trendi digitalnega marketinga 2020 in spoznajte napredne tehnike in uporabne trike s ključnih področij digitalnega marketinga - od spletne analitike in družabnih omrežij do mobilnega marketinga, optimizacije prodajnega lijaka ter izboljšanja uporabniške izkušnje. Če iščete napredno znanje o tem, kako na spletu prodati več, te konference ne smete zamuditi.
Preberite več >>

Vse za podjetje