A je pot do tja običajno precej dolga, saj je razvoj fizičnih izdelkov lahko izjemno zahteven in drag. Za uspeh podjetja, ki tekmuje s konkurenco na globalnem trgu, je zato ključno, da pravilno izvede razvoj prototipa, testiranje in odziv trga. Tako bo razvojni proces potekal hitreje, podjetje pa bo na trg poslalo izpopolnjen izdelek, ki bo zadovoljeval potrebe kupcev.
Še pred pričetkom razvoja izdelka je pomembno narediti analizo trga. V tej fazi se opravi ocena velikosti trga in specifika povpraševanja za določen produkt. Podrobno analizo trga povečini zahtevajo tudi vlagatelji, zato se splača temu koraku posvetiti dovolj časa in pozornosti, poudarja Vid Selič, mentor v programu HardwareSTART, ki ga izvajajo Dewesoft, Katapult in Zavod mladi podjetnik. Dodaja, da je profitabilnost produkta edini pokazatelj uspešnosti produkta na trgu. V naslednji fazi pa je ključno usmeriti energijo v izdelavo prototipa, testiranje in pridobitev odziva trga.
Prvi korak: razvoj prototipa
Razvoj prototipa je torej prvi korak pri razvoju novega izdelka. Namen prototipa je testiranje ideje in prvega fizičnega izdelka. V tej fazi se podjetje ukvarja z različnimi vidiki izdelka, kot so oblika, funkcionalnost, materiali in proizvodnja. Cilj razvoja prototipa je ustvariti izdelek, ki bo čim bolj podoben končnemu izdelku. A že sam razvoj prototipa je lahko dolgotrajen in zahteven proces, saj je treba upoštevati različne dejavnike, kot so stroški, tehnologija, časovni okvir in uporabniške potrebe.
Obstajajo različne vrste prototipiranja, odvisno od zapletenosti izdelka in stopnje razvoja. Tako je denimo prototip za dokazovanje koncepta prvi prototip, ki se uporablja za preizkušanje izvedljivosti izdelka in preverjanje, ali je izdelek tehnično mogoče razviti. Prototip za dokazovanje koncepta je običajno preprost model, ki nima vseh funkcij končnega izdelka.
Številne nasvete boste hardware podjetniki našli v programu HardwareSTART, ki ga Zavod mladi podjetnik izvaja skupaj s podjetjem Dewesoft in podjetniškim pospeševalnikom Katapult.
Naprednejši model je alfa prototip, vendar tudi ta še nima vseh funkcij končnega izdelka. Uporablja se za preizkušanje funkcionalnosti izdelka in preverjanje, ali izpolnjuje zahteve podjetja, beta prototip pa je tisti, ki se uporablja za testiranje izdelka v realnem okolju in zbiranje povratnih informacij od uporabnikov. Beta prototip je običajno popolnoma funkcionalen model, ki ima vse funkcije končnega izdelka.
“Če je le možnost, pridemo do pravega prototipa, ker ljudje verjamemo bolj tistemu, kar stoji pred nami, kot virtualnemu. Je pa včasih težko, če so stroški produkcije visoki. V tem primeru je načeloma zadovoljiv tudi digitalni mock-up izdelka oziroma digitalno prototipiranje,” dodaja Selič.
Drugi korak: faza testiranja
Ko je prototip končan, sledi faza testiranja. Testiranje je namreč ključno za zagotavljanje kakovosti in varnosti izdelka ter identifikacijo potencialnih težav in pomanjkljivosti. V tej fazi podjetje preizkuša različne vidike izdelka, kot so funkcionalnost, trpežnost, zmogljivost, varnost in uporabniška izkušnja. Testiranje izdelka je lahko izvedeno v različnih okoljih, kot so laboratoriji, testni centri in v realnem okolju.
Običajne metode testiranja vključujejo funkcionalno testiranje (testiranje funkcionalnosti izdelka, da se zagotovi, da izpolnjuje specifikacije zasnove), okoljsko testiranje (testiranje delovanja izdelka v različnih okoljskih pogojih, kot so temperatura, vlažnost in vibracije), ki je še posebej pomembno za izdelke, ki se uporabljajo v zahtevnih okoljih, ter testiranje same varne uporabe izdelka.
Preverite finančne in vsebinske spodbude, ki jih nudi Slovenski podjetniški sklad >>
Tretji korak: Odziv uporabnikov
Selič glede testiranja prototipa podjetnikom svetuje, naj ga testirajo tisti, ki niso vpeti v razvoj, saj vidijo širšo sliko in bodo prej opazili pomanjkljivosti izdelka – zato so te informacije zlata vredne za izpopolnjevanje funkcionalnosti produkta. Zato je pomembno, da podjetje pridobi povratne informacije od potencialnih strank in uporabnikov izdelka. Povratne informacije lahko pomagajo pri nadaljnjem razvoju izdelka in izboljšanju njegove funkcionalnosti ter uporabniške izkušnje. Analiza odziva trga pa lahko pomaga tudi pri razumevanju potencialnega povpraševanja po izdelku in prepoznavanju potencialnih strank.
Poleg upoštevanja vseh omenjenih faz, od analize trga do pridobivanja povratnih informacij, je ključno, da se podjetje zaveda, da je razvoj izdelka dinamičen proces, ki se lahko spreminja glede na spremembe v tehnologiji, uporabniških potrebah in trgu. Zato je pomembno, da podjetje ostaja fleksibilno in se prilagaja spremembam v okolju.
In da okoli sebe gradi pravi ekosistem. To vključuje sodelovanje s proizvajalci, dobavitelji, investitorji, mentorji in drugimi podjetji v industriji. Sodelovanje s temi partnerji lahko pomaga pri pridobivanju strokovnega znanja, sredstev in drugih virov, ki so potrebni za uspešen razvoj izdelka. V slovenskem okolju za podporo hardware zagonskim podjetjem skrbi program HardwareSTART, ki ga izvajajo Dewesoft, Katapult in Zavod mladi podjetnik. Med drugim podjetnikom nudijo podporo pri izdelavi tiskanih vezij, uporabi CNC strojev ter različnih laboratorijev za testiranje izdelkov. Na ta način so denimo pomagali podjetjem, kot so Chipolo, Zoyo baby, ElevonX, Smart OR, SparkLPG in drugim.
O projektu HardwareSTART
Projekt HardwareSTART je namenjen podpori slovenskih hardware startupov, ki so prejeli finančne spodbude Slovenskega podjetniškega sklada. Izvaja ga konzorcij partnerjev Katapult d.o.o., DEWESoft d.o.o. in Zavod mladi podjetnik, so.p., v okviru programa “Zasnova in izvedba vertikalnega pospeševalniškega programa za prejemnike finančnih spodbud Sklada v industriji strojne opreme v letu 2022”.
Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike od 2014 do 2020.
