Zdravljenje zoba z implantati v treh fazah

Prvi obisk zobozdravnika oziroma specialista paradontologa vključuje posvet o najbolj primernem zdravljenju manjkajočih zob. Če je do težav prišlo zaradi bolezni dlesni, tedaj mora zobozdravnik najprej zdraviti bolezen in šele nato pride na vrsto zobna protetika. Prvemu obisku sledi diagnostika, kjer zobozdravnik temeljito pregleda zobe in ustno votlino ter opravi rentgen, ki odkriva tudi stanje čeljustne kosti.

Zdravljenje zoba s kirurškim posegom

Po opravljeni diagnostiki mora zobozdravnik preučiti vse možnosti za optimalno namestitev protetičnega vijaka v čeljustno kost. Pri tem izbere tudi najbolj ustrezne implantate, glede na gostoto kosti in lokacijo manjkajočega zoba v čeljusti. Pričvrstitev implantata oziroma vijaka v čeljustno kost spada po kirurško operacijo, kjer zobozdravnik nadomesti korenino zoba z vijakom.

Operaciji sledi obdobje celjenja, običajno od 3 do 6 mesecev, kar je odvisno tudi od bolezni dlesni. Celjenje je na primer dolgotrajnejše pri kadilcih. V času celjenja mora priti do tako imenovane osintegracije, pri čemer se vstavljen vijak zlije s čeljustno kostjo. Zato je potrebno počakati toliko časa, dokler se implantat ne zlije s kostjo.

Zdravljenje zoba v drugi fazi z namestitvijo opornice

Po opravljenem kirurškem posegu in ustreznem obdobju celjenja, pri čemer mora priti do osintegracije vijaka s čeljustno kostjo, zobozdravnik namesti opornico na vijak. Opornica predstavlja nekakšen most, ki sega ob dlesni, zato da stabilizira implantat v kosti. Zaradi opornice tudi ne prihaja do kasnejše majavosti protetike.

Prav zato tudi zobni implantati oponašajo funkcionalnost zdravih zob, kar se odraža pri govorjenju in prehranjevanju oziroma žvečenju hrane. Kot pri vsadku je tudi po namestitvi opornice potrebno celjenje. Dlesen okoli naslona se mora zaceliti in okoli opornice oblikovati kot nekakšen žep, preden se nanjo namesti zobna krona.

Zobni vsadki z namestitvijo krone

Ko se vijaki oziroma vijak optimalno integrira in zlije s čeljustno kostjo in ko se po namestitvi opornice zacelijo dlesni, tedaj zobozdravnik opravi tretjo in zadnjo fazo, ki vključuje namestitev zobne krone na opornico. Zobna krona se izdela v protetičnem laboratoriju, zato da ustreza obliki čeljusti ter sovpada z drugimi protetičnimi ali naravnimi zobmi. Implantološko zdravljenje zoba z vsadki se tako z namestitvijo zobne krone zaključi.