Podjetniki in sklepanje pogodb
Sklepanje pogodb
Podjetnik in sklepanje pogodb
Naštejmo najprej nekaj pogostih pogodb med podjetji ali med podjetjem in fizično osebo:
- pogodba o sodelovanju,
- pogodba o računovodskih storitvah,
- pogodba o poslovodenju,
- pogodba med družbeniki,
- pogodba o zaposlitvi,
- podjemna pogodba,
- avtorska pogodba.
- sponzorska pogodba.
V Sloveniji je ena najpogostejših pogodb, ki jih s. p.-ji sklepajo s svojimi strankami, pogodba o računovodskih storitvah. Za več kot 75 % gospodarskih subjektov namreč računovodstvo vodijo zunanji računovodski servisi, od tega pa je 50 % servisov, ki imajo status s. p.
Pri tem je potrebno upoštevati, da je področje računovodskih storitev precej zapleteno in zahtevno področje, ki terja poznavanje specifičnih predpisov s področja davčnega in gospodarskega prava, ekonomije, finančnega poslovanja in tudi menedžmenta.
Glede na dejstvo, da na podlagi davčnih predpisov, pravnih pravil ZGD-1 in Slovenskih računovodskih standardov oz. MSRP obstaja obveznost obdelave računovodskih podatkov in poslovnih dogodkov za vse subjekte, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in tudi za druge pravne osebe, je logično, da vsi ti subjekti ne premorejo ustreznega znanja na področju računovodskih storitev, vedno pa tudi ni rentabilno zaposliti strokovno usposobljene osebe, ki bi bila odgovorna za to področje.
Prav zaradi navedenega se naročniki, ki tega znanja nimajo, odločijo, da to opravilo prenesejo na za to strokovno primerno osebo oziroma organizacijo, ki jim lahko zagotovi pravočasno in kvalitetno opravljene storitve računovodstva.
V kolikor zaradi neizpolnitve katere od obveznosti iz podjemne pogodbe (npr. nedokončanje oziroma prepozno opravljena storitev) ali izpolnitve z zamudo s strani katerega od pogodbenikov nastane drugemu škoda, jo je prvi dolžan povrniti po splošnih pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti.
Zaradi specifičnosti predmeta pogodbe o računovodskih storitvah ne pridejo v poštev pravila o odgovornosti za stvarne napake v takšni obliki, kot veljajo za tipično podjemno pogodbo. Takšno stališče je tudi povsem logično, saj je predmet pogodbe o računovodskih storitvah neko intelektualno delo oziroma storitev, ki sama po sebi ne more imeti stvarnih napak.
Tako bo v praksi najpogosteje prišlo do vprašanja odškodninske odgovornosti v primerih, ko sama storitev ne bo opravljena v skladu s pravili. To pomeni, da bo opravljena napačno ali prepozno. Predpostavka odškodninske odgovornosti je nastanek škode drugi pogodbeni stranki. V praksi bo to v konkretnem primeru predstavljalo kazen, ki jo bo naročnik moral plačati.
Kdo je kompetenčen?
Izvajalec računovodskih storitev je tista oseba, za katero se pričakuje oziroma zahteva, da je strokovnjak na področju svoje dejavnosti. Prav zaradi navedenega je tudi odškodninsko odgovoren. V našem pravnem sistemu računovodski servisi oziroma izvajalci računovodskih storitev odgovarjajo po naslednjih zakonih:
- Obligacijski zakonik
- Zakon o gospodarskih družbah
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
- računovodski standardi in vrsta davčnih in ostalih finančnih predpisov.
Prav iz teh predpisov namreč izhajajo njihove obveznosti oziroma pravila, po katerih se morajo ravnati izvajalci računovodskih storitev na eni strani in naročniki kot gospodarski subjekti na drugi.
Seveda je jasno, da ti zakoni, razen obligacijski, ne določajo pogodbene odškodninske odgovornosti izvajalcev računovodskih storitev, temveč določajo obveznosti ravnanja naročnika. Prav to obveznost naročnik s sklenitvijo pogodbe prenese na izvajalca.
Kljub temu prenosu sam še vedno odgovarja za nepravilnosti v svoji poslovni dokumentaciji, vendar ima v primeru, da je izvajalec naredil napako pri opravljanju storitve računovodenja, pravico od njega zahtevati povrnitev nastale škode. V tem primeru mora dokazati kršitev določenih obveznosti naročnika, bodisi pogodbenih bodisi zakonskih, ali tudi kršitev pravil določenih v kodeksu združenja računovodskih servisov.
Glede na dejstvo, da so storitve računovodenja precej zahtevno opravilo, ki zahteva obilo znanja in doslednosti, so tudi napake relativno pogoste in povsem življenjske. Prav zaradi navedenega se je v praksi izoblikoval poseben institut, katerega namen je omiliti posledice določene napake izvajalca računovodskih storitev.
Takšen institut je zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalcev računovodskih storitev, ki krije odškodninsko obveznost zavarovanca za čisto premoženjsko škodo, ki nastane zaradi napačnega ravnanja ali opustitve potrebnega ravnanja pri opravljanju računovodske dejavnosti. Zato priporočamo, da sklene takšno zavarovalno pogodbo, po drugi strani pa svetujemo naročniku, da se pozanima o sklenjeni pogodbi, kajti le-ta mu zagotavlja enostavnejšo uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov.
Samostojni podjetniki in mala podjetja nimajo sredstev za pravno pomoč in pregled pogodb, nimajo pravnega znanja oziroma pravnika v podjetju, kar pomeni, da so v osnovi manj zaščitena. V zadnjem času se sicer pojavljajo različne vnaprej pripravljene pogodbe za različne priložnosti (na primer vzorci pogodb Založbe Verlag Dashöfer), ki so dokaj ugodne ter preprečujejo neželene težave.
Eden od pogostih primerov neizpolnjevanja obveznosti je neplačevanje storitev računovodskemu servisu. Kadar med strankama ni sporazuma o predčasni prekinitvi oziroma prenehanju pogodbe, imata obe strani pravico takšno pogodbo odpovedati, vendar so v tem primeru določene omejitve oziroma je takšna odpoved restriktivneje urejena v samem obligacijskem zakonu. Načeloma velja, da ima pogodba o računovodskih storitvah značaj trajnega dolžniško-upniškega razmerja. To pomeni, da ga lahko vsaka stranka prekine z odpovedjo.
Odpoved mora biti vročena drugi stranki in se sme dati ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok, če takšen rok ni določen s pogodbo, pa po preteku z zakonom določenega, običajnega oziroma primernega roka. Stranki se lahko dogovorita, da bo njuno dolžniško razmerje prenehalo s samo vročitvijo odpovedi, če za določen primer zakon ne odreja kaj drugega.
Vir: Založba Verlag Dashőfer, on-line priročnik Vzorci aktualnih pogodb