Pogodba o nerazkritju informacij (Non disclosure agreement – NDA)

Pogodba o nerazkritju informacij obravnava informacije zaupne narave, ki jih stranki delita zaradi različnih vzrokov in niso namenjene tretjim osebam.
Pogodba o nerazkritju informacij

Pogodba o nerazkritju informacij (Adobe Stock, wirojsid)

Pogodba o nerazkritju informacij – PNI oziroma tudi dogovor o nerazkritju informacij.
(angl.: Non-Disclosure Agreement – NDA, tudi Confidentiality agreement, Secrecy agreement)

Kdo so stranke PNI?

Največkrat so stranke takih sporazumov podjetja ali posamezniki, ki so v fazi medsebojnih pogajanj in si razkrivajo zaupne informacije poslovne, tehnološke ali kakršne koli druge narave. PNI so lahko obojestransko zavezujoče, kar pomeni, da sta obe (ali več) stranki sporazuma zavezani k nerazkrivanju informacij, lahko pa gre samo za enostransko obveznost, ki zavezuje samo eno stranko sporazuma.

Pogodbe tega tipa se pojavljajo tudi v razmerju med delodajalci in zaposlenimi. Podjetja od svojih zaposlenih pogosto zahtevajo podpis take pogodbe, zlasti če gre za podjetja visoke tehnologije. V novejšem času se generalna PNI klavzula pojavlja kar v pogodbah o zaposlitvi, ki jo skleneta delodajalec in zaposleni.

Vsebina PNI

Vsaka pogodba o nerazkritju informacij mora (oziroma lahko – nekatere so fakultativne) vsebovati pet ključnih elementov:

  • nedvoumno definicijo zaupnih vsebin,
  • izjeme,
  • obveznosti zavezanih strank, stranke,
  • časovno veljavnost sporazuma,
  • dodatne sestavine.

Vsebine zaupne narave, ki so predmet varstva pogodbe, je potrebno nedvoumno in popolnoma določiti, da bi se izognili kasnejšim nejasnostim.

Izjeme določamo predvsem takrat, ko sta bili stranki seznanjeni z določenimi vsebinami še pred stikom druga z drugo. Če ni dogovorjeno drugače, zavezana stran nima dolžnosti ščititi teh vsebin.

Obveznosti morajo določati način varovanja zaupnih vsebin zavezane stranke (ali strank) oziroma prepuščajo konkretizacijo postopkov strankam samim.

Časovni okvir takih dogovorov je večinoma pet let, seveda odvisno od vrste pogodbe in pogajalskih izhodišč strank samih.

Pogodba o nerazkritju informacij

Pogodba o nerazkritju informacij oziroma njena oblika ni vnaprej določena, razlikuje se od primera do primera. Kot vse pogodbe, se lahko tudi PNI sklene v ustni obliki, čeprav je to v praksi skoraj nemogoče, saj stranke ponavadi bolj zaupajo pisni obliki pogodb.

Pri sklepanju PNI med dvema, po ekonomski moči neenakovrednima strankama, (delodajalec – zaposleni, kupec storitve/blaga – prodajalec …) so v navadi generični tipi pogodb PNI (obrazci – s strani ene stranke vnaprej pripravljena pogodba, ki jo druga – v tem primeru ponavadi enostransko zavezana – stranka samo podpiše in s tem izjavi svoje soglasje s pogoji v pogodbi).

Kako in kdaj in zakaj uporabljati PNI?

  1. PNI se uporablja takrat, ko mora ena stranka drugi predstaviti svoj še nepatentirani izum oziroma načelo, odkritje ali idejo, ki ni zaščitena z avtorsko pravico (avtorska dela, npr. računalniški programi, članki itd. so zaščiteni z avtorsko pravico že ob nastanku – kljub temu je lahko tudi avtorsko delo predmet varstva takega sporazuma, saj je dokazovanje avtorske pravice lahko težavno).
  2. Tista stranka, ki razkriva informacije, mora zahtevati sklenitev take pogodbe.
  3. Sklenitev PNI pomeni, da se ena, obe ali več strank zaveže, da ne bodo razkrivale, izkoriščale ali tržile zaupnih vsebin, ki so predmet pogodbe razen pod pogoji določenimi v pogodbi.
  4. Poslovno srečanje brez PNI pomeni javno razkritje zaupnih vsebin! Stranki, ki je razkrila svoj izum, preostane samo še patentiranje izuma, kar lahko predstavlja velik strošek. V primeru načela, ideje, odkritja je kakršna koli zaščita poslej nemogoča.
  5. PNI se uporablja samo takrat, ko je razkrivanje zaupnih vsebin ene stranke drugi neizogibno (npr. izdelava prototipa).
  6. PNI sklepajte z osebami, v katerih integriteto ne dvomite. Pri nezanesljivih poslovnih partnerjih vas tudi PNI ne bo zaščitil, saj je lahko škoda, ki jo predstavlja zloraba vašega izuma, ideje, odkritja, precej večja od dosojene odškodnine.
  7. PNI so najcenejša oblika zaščite vaših zaupnih vsebin, vendar ne nudi take zaščite (v primeru izuma) kot patentiranje na patentnem uradu. PNI ni nadomestek patenta!
  8. PNI je edina oblika zaščite ideje, načela oz. odkritja, saj ti niso varovani z avtorsko pravico, še manj pa s patenti.
  9. Ob pomembnejših poslovnih srečanjih naj vam pri sestavi PNI pomaga strokovnjak.

Zaščita podjetniške ideje?

Pogosto dobivamo vprašanja v stilu: “Ali lahko zaščitim svojo idejo”. Odgovor je žal negativen. Podjetniške ideje ni mogoče zaščititi. Se pa lahko zaščiti izdelek, za to so na voljo različni načini. Prav zato je bistveno, da bodoči podjetniki dobro zavarujejo svojo idejo že v fazi nastajanja. S postopnim razvijanjem izdelka in eventualno registracijo industrijske lastnine zaščita postane močnejša. Več v članku zaščita podjetniške ideje.

Vzorec pogodbe o nerazkritju informacij:

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Sponzorska pogodba

Sponzorska pogodba

Slovenska zakonodaja sponzorske pogodbe izrecno ne ureja. Ne določa obveznih elementov ali oblike sponzorske pogodbe, to je oblikovala praksa sama, zato sta pri sklepanju pogodbe v veliki meri stranki prepuščeni svoji volji, željam in možnostim uporabe elementov določb iz drugih pogodb. Preberite več >>

Pasti investicijskih pogodb

Pasti investicijskih pogodb

Eden najbolj pomembnih trenutkov v razvoju zagonskega podjetja je sklenitev prve pogodbe o zunanji investiciji. Začne se namreč novo poglavje, v podjetje pa neredko vstopijo novi akterji, zunanji investitorji, s čimer se odprejo nove priložnosti in prerazporedi dosedanji režim. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula

Konkurenčna prepoved je obveznostnega značaja in pomeni, da delavci za svoj ali za tuj račun ne smejo opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja delodajalec in bi zanj pomenili konkurenco. Konkurenčna klavzula je dogovorne narave in velja le ob dogovoru. Preberite več >>

Podjetniki in sklepanje pogodb

Podjetniki in sklepanje pogodb

Sklepanje pogodb je eno izmed pogostih opravil podjetnika. Priporočljivo je, da se pogodba sklene za vsak posel, ki ga podjetnik pridobi. Tako je posel natančno definiran, podjetnik pa pridobi podlago za uveljavljanje stroškov ter plačilo. Ponujamo vam nekaj nasvetov za sklepanje pogodb. Preberite več >>

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Kaj je pogodba o trgovinskem zastopanju?

Pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba je tista, s katero se zastopnik zaveže, da bo skrbel, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem. Slednjo lahko naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, razmerje med strankama pa je po naravi posla zaupno in trajno. Preberite več >>

Prokurist podjetja

Prokurist podjetja

Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb. Preberite več >>

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Sprememba zastopnika v d.o.o.

Postopek spremembe zastopnika se začne s sprejemom sklepa s strani družbenikov o spremembi zastopnika (bodisi zamenjavi bodisi imenovanju ali razrešitvi). Nato se na sodišče vloži predlog za vpis spremembe zastopnika, kateremu se obvezno priloži notarsko overjeno izjavo bodočega direktorja. Preberite več >>

Oznake: , , , , , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

MP dogodek: KingsBox: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

06.12.2017 od 15:00 do 17:00
MP dogodek: KingsBox: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

Luka Železnik in Dejan Kobal sta mlada podjetnika, ki sta med študijem vzpostavila blagovno znamko Kingsbox in hitro opozorila nase. Hitro rastoče podjetje se ukvarja s spletno prodajo opreme za funkcionalno vadbo.
Preberite več >>

Blockchain Roadshow: Ljubljana

07.12.2017 od 10:00 do 08.12.2017 20:00
Blockchain Roadshow: Ljubljana

Blockchain Think Tank, Tehnološki park Ljubljana in Zavod mladi podjetnik pripravljamo serijo brezplačnih izobraževanj o tehnologiji blockchain, kriptovalutah in z njimi povezanimi tematikami. Serijo bomo zaključili v Ljubljani, in sicer s kar dvodnevnim dogodkom (7. in 8. december). Obiščite nas v Tehnološkem parku Ljubljana!
Preberite več >>

Delavnica: Google Adwords

07.12.2017 od 16:30 do 08.12.2017 19:30
Delavnica: Google Adwords

Pri oglaševanju na Googlu je zelo pomembno upoštevanje splošnih smernic za uspešno postavitev in vodenje AdWords kampanje. Prav zato vas vabimo na delavnico, v okviru katere boste spoznali Google AdWords: od osnov do potankosti.
Preberite več >>

Vse za podjetje