Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Študentsko delo

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja prek posrednika s koncesijo (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje) na podlagi napotnice, ki mora biti po naravi začasno ali občasno. Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica, ne pa npr. pogodba o delu oziroma o zaposlitvi in tudi ne avtorska ali podjemna pogodba.

Delo prek študentskega servisa po napotnici lahko opravlja le oseba s statusom študenta oziroma s statusom dijaka, ki je že dopolnila 15 let in ni hkrati že zaposlena oziroma vpisana v evidenco brezposelnih oseb na zavodu.

Zaradi posebne narave dela in zaposlenih prek študentskega dela obstajajo posebna pravila pri plačevanju dohodnine po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Akontacija dohodnine se od posameznega izplačila za delo prek napotnice ne izračuna in ne plača, če izplačilo ne presega 400 evrov in študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo. Če jih ne izpolnjuje ali če je izplačilo višje, znaša akontacija 25 % davčne osnove. Ta osnova je zmanjšana za prispevke za socialno varnost, ki jih plača študent, in za normirane stroške v višini 10 %, zato je dejanska obremenitev nižja od 25 %. O vložitvi dohodninske napovedi oziroma informativnem izračunu odloča Zakon o davčnem postopku; aktualne pogoje preverite na straneh FURS.

Pri plačilu dohodnine pa ima posameznik pravico do različnih olajšav, s čimer si zniža davčno osnovo. Te olajšave so:

• splošna olajšava, če posameznega študenta starši ne prijavijo kot vzdrževanega člana; ta trenutno znaša 5.551,93 evrov,

• olajšava normirani stroški v višini 10 % zaslužka in

• posebna osebna olajšava, ki za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, znaša 3.886,35 evra (zneski se vsako leto uskladijo). Zmanjšuje davčno osnovo od dohodka za začasno ali občasno delo prek napotnice do dopolnjenega 26. leta starosti (oziroma dlje, če se je študent vpisal do 26. leta: do šest let za dodiplomski in do štiri leta za podiplomski študij od vpisa).

Od višine dohodninske osnove pa je odvisna višina davčne stopnje, torej 16%, 26%, 33%, 39%  oziroma 50%.

Avtorska pogodba

Posameznik prek avtorske pogodbe za nekoga opravi neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Avtorsko delo ne pomeni sklenitve delovnega razmerja, zato tega področja ne ureja Zakon o delovnih razmerjih RS, temveč Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS.

Opravljanje del prek avtorske pogodbe je najbolj združljivo z vsemi drugimi oblikami dela, saj posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju, je lastnik pravne osebe, je samostojni podjetnik posameznik (s. p.), opravlja dela prek podjemne pogodbe ali opravlja študentsko delo.

Podjemna pogodba

Podjemna pogodba ali pogodba o delu ne pomeni isto kot pogodba o zaposlitvi, saj s podjemno pogodbo ni sklenjeno delovno razmerje, zato ni urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih RS, ampak v Obligacijskem zakoniku RS. S podjemno pogodbo se podjemnik (izvajalec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistvena razlika od avtorskega dela je v tem, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev nekega fizičnega dela.

Podjemno pogodbo je mogoče skleniti ne glede na to, ali je posameznik že redno zaposlen, ali je študent s statusom ali brez (pri osebah, prijavljenih pri zavodu za zaposlovanje, pa je treba preveriti vpliv dohodka na pravice iz brezposelnosti)

Več informacij o tem najdete tudi v članku Podjemna pogodba ali avtorska pogodba?

S. p.

Študent lahko odpre tudi s.p.. Pri tem sicer izgubi nekatere študentske ugodnosti (zavarovanje kot družinski član, olajšava za vzdrževanega družinskega člana, subvencionirana prehrana in prevoz ipd.) in prične sam plačevati prispevke za socialno varnost kot vsak samozaposleni (najmanj 651,04 evra na mesec, v prvih dveh letih po prvi registraciji zaradi olajšave manj). Posebnega »študentskega« s. p. zakon ne pozna: od uveljavitve ZPIZ-2 leta 2013 so se tudi šolajoči samozaposleni dolžni zavarovati enako kot drugi.

Podrobnejše informacije o oblikah s. p. so na voljo v članku Samostojni podjetnik (s. p.).

Študentsko delo prek napotnice: ključne številke

Za študente, ki delajo prek posrednika s koncesijo, veljajo posebna pravila o plačilu, davčnih olajšavah in akontaciji. Zneski v tabeli se vsako leto uskladijo, zato jih pred uporabo preverite v aktualnem pravilniku ministra za finance.

Posebna osebna olajšava velja do dopolnjenega 26. leta starosti, pri vpisu do 26. leta pa tudi dlje: do šest let za dodiplomski in do štiri leta za podiplomski študij. Študentsko delo mora biti po naravi začasno ali občasno. Če ima delo elemente delovnega razmerja, ga ZDR-1 prepoveduje opravljati po pogodbah civilnega prava. Uradna pojasnila so na gov.si.

Pogosta vprašanja

Ali lahko zaposleni oseba hkrati opravlja tudi delo prek avtorske pogodbe?

Da. Avtorska pogodba je najbolj združljiva z drugimi oblikami dela – dohodke iz avtorske pogodbe lahko prejema tudi oseba v rednem delovnem razmerju, lastnik podjetja, s. p. ali študent.

Kdaj se namesto podjemne pogodbe uporabi pogodba o zaposlitvi?

Kadar delo dejansko poteka po navodilih in pod nadzorom naročnika ter ima vse elemente delovnega razmerja, gre za prikrito delovno razmerje, ne glede na to, kako je pogodba formalno poimenovana.

Kdo lahko opravlja študentsko delo?

Dijaki, ki so dopolnili 15 let, študenti in nekateri drugi upravičenci (npr. udeleženci izobraževanja odraslih do 26. leta), če niso zaposleni in niso vpisani v evidenco brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje.

Koliko znaša najnižja bruto urna postavka za študentsko delo?

Od 5. februarja 2026 je najnižja bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov 8,98 evra. Znesek se uskladi ob spremembi minimalne plače.

Ali se od študentskega dela vedno plača akontacija dohodnine?

Ne. Če posamezno izplačilo za delo prek napotnice ne presega 400 evrov in študent izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo, se akontacija ne izračuna in ne plača. Pri višjih izplačilih znaša 25 % davčne osnove, ki je zmanjšana za prispevke in normirane stroške.

Kdaj namesto podjemne pogodbe ali študentskega dela potrebujemo pogodbo o zaposlitvi?

Kadar delo vsebuje elemente delovnega razmerja, na primer prostovoljno vključitev v organiziran delovni proces, nepretrgano delo, plačilo ter delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ga po 13. členu ZDR-1 ni dovoljeno opravljati po pogodbah civilnega prava.

Sorodne vsebine

• Podjemna ali avtorska pogodba?
• Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Viri: Zakon o dohodnini (ZDoh-2); Pravilnik o določitvi usklajenih zneskov olajšav za leto 2026 (Uradni list RS, št. 104/2025); Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1); gov.si, Začasno in občasno delo dijakov in študentov; Obligacijski zakonik (OZ), Ur.l. RS, št. 97/2007-UPB1; Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Ur.l. RS, 16/2007-UPB3, 68/2008, 85/2010 Skl.US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16; Dr. Bohinc R.: Korporacije (razlaga pravnih pravil in sodna praksa), Ljubljana: 2008, Nebra d.o.o.