Zaprtje s.p.

Zaprtje s.p. zahteva nekaj korakov v določenem zaporedju: izbris iz registra, odjava iz zavarovanj, davčni obračun in zaprtje bančnega računa.

Zaprtje s.p. v 4 korakih: kratek povzetek

Dolžnost objave obvestila o nameri prenehanja opravljanja dejavnosti ne velja več, tako samostojnim podjetnikom teh obvestil ni več treba objavljati, niti kadar gre za izbris iz PRS, niti kadar gre za prenos s.p. na drugo osebo.

Zakon obvestila ne predpisuje, vendar je smiselno, da svoje stranke, upnike, dolžnike in poslovne partnerje pravočasno obvestite (pisno, na spletni strani ali v poslovnih prostorih) in v obvestilu navedete dan prenehanja opravljanja dejavnosti. V tem času mora podjetnik izterjati oziroma poravnati še vse odprte obveznosti do svojih kupcev oziroma dobaviteljev.

POMEMBNO: Kot samostojni podjetnik ste po zaprtju s.p. še vedno odgovorni za vse neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer odgovarjate z vsem svojim osebnim premoženjem. Prav tako prevzamete pravico do vseh neplačanih terjatev, ki jih ima vaš s.p. do svojih kupcev na dan zaprtja.

Koraki zaprtja so naslednji:

1. korak: Podjetnik na SPOT točki skupaj z referentom odda obrazec o zaprtju podjetja (vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja)

2. korak: Podjetnik se mora v 8 dneh odjaviti iz socialnih zavarovanj (v kolikor za to ne poskrbijo referenti na SPOT točki) z oddajo obrazca M-2 na ZZZS.

3. korak: Podjetnik mora po izbrisu podjetja iz Poslovnega registra Slovenije poskrbeti še za zaprtje poslovnega računa na banki.

4. korak: V 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti mora podjetnik na FURS oddati davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Hkrati z s.p. se bodo iz Poslovnega registra Slovenije izbrisale tudi vse morebitne podružnice s.p.

1. korak: Izbris iz Poslovnega registra Slovenije

Samostojni podjetnik na SPOT točki odda prijavo za izbris, kar mora storiti najmanj 3 dni pred dejanskim zaprtjem s.p..

Prijavo za izbris lahko vloži podjetnik sam ali prek pooblaščenca, pri čemer mora slednji pri vložitvi vloge predložiti pisno pooblastilo, na katerem je overjen podpis pooblastitelja. Podpis se lahko overi pri notarju ali na upravni enoti.

Pred prijavo za prenehanje poslovanja je potrebno razrešiti vsa vprašanja z dolžniki in delavci, saj se v primeru zaprtja s.p. ne izvede postopek likvidacije, tako kot pri gospodarskih družbah.

Prijavo za izbris iz Poslovnega registra RS lahko samostojni podjetnik vloži prek spletnega portala SPOT ali na vstopnih točkah SPOT. Vstopne točke SPOT so:

• izpostave AJPES,
• upravne enote,
• vstopne točke Obrtne zbornice Slovenije in območnih obrtnih zbornic,
• vstopne točke Gospodarske zbornice Slovenije in območnih gospodarskih zbornic,
• vstopne točke SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• druge točke SPOT (tudi Zbornica mladih podjetnikov v prostorih Zavoda mladi podjetnik),
• notarji.

Potrebovali boste osebni dokument in davčno številko.

Postopek zaprtja s.p. je zelo enostaven in hiter:

1. Podjetnik se zglasi na točki SPOT (vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja)
2. Referent zanj izpolni ustrezen obrazec o zaprtju podjetja
3. Podjetnik preveri podatke na obrazcu in ga podpiše
4. Referent obrazec o zaprtju posreduje AJPES-u

Kako lahko prijavo podjetnik odda sam?

Če bo podjetnik prijavo za izbris vlagal sam, preko portala SPOT, bo za to potreboval kvalificirano digitalno potrdilo. V tem primeru se bo moral najprej prijaviti na portal (izbere možnost “prijava na portal za državljane”) z geslom, ki si ga sam določi za uporabo sistema SPOT in vnosom svoje davčne številke. Spletna aplikacija bo nato ponudila možnost spremembe podatkov in izbris podjetnika. Pri izboru možnosti za izbris se odpre vnosna maska spletne aplikacije, kjer lahko podjetnik izpolni prijavo za izbris. V obrazec nato vnese podatke v naslednjih korakih:

• firma in osnovni podatki – v tem koraku je potrebno izbrati predlagani datum izbrisa (najmanj 3 dni in največ en mesec vnaprej)
• način vročitve – sklepi izdani v postopku izbrisa s.p. se v skladu z določbami ZUP osebno vročijo podjetniku. Ta se ima možnost sam odločiti na kakšen način mu bo sklep vročen. Izbira lahko med elektronsko vročitvijo (v tem primeru bo potreboval varni elektronski predal), vročitvijo po pošti (v tem primeru vpiše naslov vročitve, če je ta drugačen od poslovnega naslova s.p.) ali osebno vročitvijo v izbrani izpostavi AJPES. Sklep vročen na elektronski način podjetnik prevzame v svojem e-predalu, s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom. Če podjetnik v 15 dneh po prejemu obvestila sklepa ne prevzame, se šteje, da je bil dokument vročen.
• predogled podatkov – v tem koraku je podjetniku omogočeno, da pregleda izpolnjeno prijavo za izbris in popravi morebitne napake. Če so podatki pravilni, klikne gumb “naprej”, v nasprotnem primeru podatke lahko popravi.

V zadnjem koraku mora podjetnik s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavo za izbris podpisati in oddati – prijava je nato elektronsko posredovana na AJPES. Podjetniku bo nato posredovano sporočilo:

»Pozdravljeni!

Obveščamo vas, da je prijava za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki ste jo oddali dne xx.xx.xxxx, uspešno poslana na registracijski organ AJPES. Prijavi je bila dodeljena referenčna številka xxxxxx.

Prijava bo obravnavana na izbrani predlagani datum izbrisa.

Lep pozdrav,

ekipa SPOT!«

Če referent AJPESa ugotovi, da je prijava zaradi napačnega datuma nepopolna, bo vlogi dodelil status nepopolne vloge in podjetnika po navadni ali elektronski pošti pozval k dopolnitvi vloge. Po prejemu poziva za dopolnitev je vlogo potrebno dopolniti v 8 dneh.

Ko je vloga za izbris popolna AJPES izda sklep o izbrisu podjetnika iz PRS, s tem je postopek uspešno zaključen, kar je razvidno tudi iz statusa vloge na SPOT portalu. Podjetnik bo v zvezi s tem prejel naslednje sporočilo:

»Pozdravljeni!

Prijava za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki ste jo oddali dne xx.xx.xxxx in se vodi pod referenčno številko xxxxx, je bila uspešno izvedena.

Podjetnik in vsi njegovi deli so izbrisani iz PRS. Sklep o izbrisu vam bo vročen na način, ki ste ga izbrali ob prijavi.

To sporočilo je bilo avtomatično poslano s strani SPOT sistema. Za morebitna vsebinska vprašanja glede vaše vloge vas prosimo, da se obrnete na pristojni organ. Kontaktni podatki ustanov so objavljeni na strani Pomoč na SPOT portalu.

Lep pozdrav,

ekipa SPOT!«

Podjetnik lahko sicer kadarkoli do predlaganega datuma izbrisa svojo prijavo za izbris tudi spremeni tako, da izbere možnost “dopolnite vlogo”. Spremeni lahko datum izbrisa oziroma način vročitve sklepa o izbrisu, spremenjeno prijavo za izbris pa ponovno elektronsko podpiše in odda.

Če bi podjetnik vlogo za izbris želel umakniti, lahko to stori do dneva pred predlaganim datumom izbrisa. Z izbiro in potrditvijo možnosti “umaknite vlogo” svojo zahtevo za umik elektronsko podpiše in posreduje v sistem SPOT. AJPES bo na podlagi tega zahtevka izdal sklep o ustavitvi postopka.

Podjetnik se izbriše tretji dan od oddaje prijave oziroma na poznejši dan, ki ga sam predlaga. Sklep o izbrisu mu AJPES vroči na način, ki ga je izbral ob prijavi.

2. korak: Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj

Z obrazcem M-2  se lahko odjavite od obveznih socialnih zavarovanj do 8 dni po izbrisu iz registra. Pod opombe obrazca je potrebno navesti, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in datum izbrisa.

Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj zavezanec za prijavo vloži, ko niso več izpolnjeni pogoji za zavarovanje, oziroma ko se razveljavlja obstoječe zavarovanje.

Odjavo lahko podjetnik opravi na dva načina:

• pred izbrisom iz registra: prek portala SPOT ali na točki SPOT, pri čemer je potrebno pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris;
• do 8 dni po izbrisu iz registra: po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS.

Pomembno je, da je zadnji dan za vložitev odjave iz obveznih socialnih zavarovanj preko portala SPOT ali osebno na točki SPOT je 1 dan pred datumom izbrisa. Po izbrisu odjave več ni mogoče vložiti na tak način, temveč le še po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS, na papirnatem obrazcu M-2.

Smiselno je, da zavezanec odjavo na portalu SPOT ali SPOT točki vloži pred predvidenim datumom izbrisa iz registra, pri tem pa pod opombe obrazca M-2 vpiše, da gre za odjavo zaradi izbrisa in navede datum predvidenega izbrisa.

Kako podjetnik odjavo odda sam?

Podjetnik se mora najprej prijaviti v sistem SPOT s svojim geslom in kvalificiranim digitalnim potrdilom. Pred pričetkom izpolnjevanja obrazca M-2 je potrebno izbrati poslovni subjekt, ki je zavezanec za prijavo, postopek “odjava iz obveznih socialnih zavarovanj M-2” in zavarovanje, ki se ga odjavlja.

Ker je v tem primeru zavezanec za prijavo s.p., se poslovni subjekt izbere z vpisom davčne številke – izbere se lahko le poslovni subjekt, pri katerem je uporabnik portala SPOT registriran kot zakoniti zastopnik ali pa ima ustrezno pooblastilo za opravljanje tega postopka za izbrani poslovni subjekt. Ko podjetnik izbere postopek “odjava iz obveznih socialnih zavarovanj” mora pred pričetkom izpolnjevanja vloge s pomočjo iskalnih kriterijev poiskati zavarovanje, ki se ga odjavlja. Potrebno je vpisati EMŠO zavarovanca in izbrati šifro podlage za zavarovanje, po kateri ima oseba, ki se jo odjavlja urejeno zavarovanje. Večina obrazca je že izpolnjenega glede na podatke, ki so zavedeni v evidenci ZZZS, potrebno pa je izbrati vzrok prenehanja zavarovanja in datum prenehanja zavarovanja. Vlogo je mogoče tudi shraniti in dokončati pozneje.

Vlogo mora podjetnik na koncu elektronsko podpisati, s čimer se vloga tudi odda. Na portalu nato lahko spremlja status vloge in njeno zgodovino. Če je z vlogo vse vredu jo ZZZS potrdi (status vloge “postopek je bil uspešno zaključen”), iz sistema pa si uporabnik lahko natisne potrdilo o odjavi. Če ima vloga pomanjkljivosti, jo ZZZS vrne v dopolnitev (status vloge “vloga ni popolna, zato jo je potrebno vsebinsko dopolniti”). Kaj konkretno je pri vlogi potrebno popraviti lahko uporabnik preveri na portalu – “poglejte oddano vlogo v CEH-u” in nato pri sklepu o dopolnitvi. Vlogo nato dopolni tako, da izbere možnost “vsebinsko dopolnite vlogo”, ponovno pa jo je potrebno elektronsko podpisati in oddati. Vloga mora biti dopolnjena v 15 dneh, sicer bo razveljavljena s strani sistema SPOT.

3. korak: Zaprtje poslovnega računa na banki

Zaprtje poslovnega računa lahko uredite osebno na svoji banki s prejetim sklepom o izbrisu iz Poslovnega registra.

4. korak: Obveznosti do FURS

Podjetnik je dolžan v roku 60 dni od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na FURS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti.

Dokumente se oddaja preko sistema e-davki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.

Kaj sledi po zaprtju s.p.?

Obveznosti iz poslovanja

Podjetnik lahko zapre svoje podjetje kljub temu, da ima dolgove ali pa terjatve. Ker je samostojni podjetnik pravzaprav fizična oseba, bo za svoje dolgove odgovarjal sam, s svojim osebnim premoženjem tudi po tem, ko bo zaprl svoj podjetje. Prav tako bo prevzel pravico do vseh neplačanih terjatev svojega s.p., do kupcev na dan zaprtja.

Podobno velja za podjetnikove terjatve. Podjetnik v tem primeru zahteva od svojih dolžnikov, da mu obveznosti poravnajo na njegov osebni račun.

Kako je z delovno dobo?

Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S 1.1.2009 je bila ukinjena delovna knjižica, zato od tega dneva dalje evidenco o plačanih prispevkih vodita ZPIZ in FURS. ZPIZ vodi evidenco o doseženi zavarovalni dobi, FURS pa vodi evidenco o plačanih prispevkih.

Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo pridobiti potrdilo o plačanih prispevkih s strani FURS, saj nam bo tako potrdilo koristilo pri dokazovanju dolžine delovne dobe v primeru, da bi kadar koli v prihodnosti prišlo do spora glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Zato je priporočljivo, da tudi sami vodimo evidenco o tem, koliko prispevkov smo že plačali. Za splošen pregled višine in vrste prispevkov, ki jih plačuje samostojni podjetnik, si oglejte članek Prispevki za samostojne podjetnike za socialno varnost.

Pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost

Podjetnik, ki je zaprl svoj s.p., je do denarnega nadomestila za brezposelnost upravičen le, če je bila odjava iz socialnih zavarovanj posledica objektivnih razlogov (na primer dolgotrajne bolezni, insolventnosti, izgube poslovnega prostora ali ključnega poslovnega partnerja). Poleg tega mora izpolnjevati pogoj zavarovalne dobe: najmanj deset mesecev zavarovanja za primer brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih.

Zakon o urejanju trga dela v petem odstavku 63. člena določa, da zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje, ter drugi primerljivi objektivni razlogi.

Zaposleni

Podjetnik mora svojim zaposlenim, v kolikor jih ima pravočasno vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi – najmanj 30 dni prej. Delovno razmerje se brez vročitve ne zaključi, kljub zaprtju s.p., poleg tega pa bo v takšnem primeru podjetnik dolžan plačati tudi globo. Dokazilo o prenehanju delovnega razmerja je potrebno predložiti tudi pri odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Delavcem, ki jim odpoveste zaradi prenehanja delodajalca, pripada odpravnina po 108. členu ZDR-1 (1/5, 1/4 oziroma 1/3 povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev za vsako leto dela, največ desetkratnik osnove, če kolektivna pogodba ne določa drugače).

Obveznost hrambe dokumentacije

Prejete in izdane račune morate hraniti deset let po poteku leta, na katero se nanašajo, račune, ki se nanašajo na nepremičnine, pa 20 let (ZDDV-1, 86. člen). Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida in letna poročila je treba hraniti trajno, knjigovodske listine pa le določeno obdobje (ZGD-1, 54. člen). Za druge listine, na primer bančne izpiske in obračune plač, rok hrambe uskladite z računovodjo.

Ustanovitev novega podjetja

Podjetnik, ki je zaprl s.p., se lahko kadarkoli odloči za ponovno registracijo novega s.p.; pogoji so enaki kot pri prvi registraciji. Preberite več o tem, kako poteka ustanovitev s.p. Če pa vaše podjetje uspešno poslujete in razmišljate le o spremembi pravne oblike, si oglejte tudi članek o preoblikovanju iz s.p. v d.o.o. Če pa zapirate d.o.o. in ne s.p., si oglejte naš članek o načinih zaprtja d.o.o.

Kaj morate urediti poleg izbrisa: DDV, delavci in zavarovanje

Izbris iz Poslovnega registra Slovenije je šele začetek. Če ste v sistemu DDV ali imate zaposlene, se obveznosti razširijo.

Pri DDV velja pravilo, da morate od blaga, ki ga ob prenehanju dejavnosti zadržite (zaloge, oprema), obračunati DDV, če ste ob nakupu imeli pravico do celotnega ali delnega odbitka. Če podjetje prenesete na drugega davčnega zavezanca, se šteje, da dobava ni bila opravljena.

Delavcem, ki jim odpoveste iz poslovnih razlogov zaradi prenehanja delodajalca, pripada odpravnina. Pri računovodji zato že vnaprej preverite, koliko bo znašala.

Uradni vir: SPOT – zapiranje s.p..

Pogosta vprašanja o zaprtju s.p.

Koliko dni prej moram prijaviti zaprtje s.p.?

Vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja, in največ en mesec vnaprej.

Ali moram objaviti obvestilo o zaprtju s.p. v javnih glasilih?

Ne, ta obveznost je bila odpravljena – zadostuje, da stranke, upnike in poslovne partnerje obvestite na primeren način (pisno, na spletni strani, v poslovnih prostorih).

Ali sem po zaprtju s.p. še odgovoren za dolgove?

Da. Kot samostojni podjetnik odgovarjate za neporavnane obveznosti iz dejavnosti z vsem svojim osebnim premoženjem, tudi po zaprtju s.p.

Do kdaj moram oddati davčni obračun po zaprtju s.p.?

V 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti morate na FURS oddati davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Ali sem po zaprtju s.p. upravičen do nadomestila za brezposelnost?

Le če je bila odjava iz socialnih zavarovanj posledica objektivnih razlogov, na primer dolgotrajne bolezni, insolventnosti, izgube poslovnega prostora ali ključnega poslovnega partnerja (63. člen ZUTD). Poleg tega morate imeti najmanj deset mesecev zavarovanja za primer brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih.

Ali moram ob zaprtju s.p. plačati DDV od zalog in opreme?

Če ste bili identificirani za DDV in ste pri nakupu blaga uveljavljali odbitek vstopnega DDV, morate od blaga, ki ga ob prenehanju dejavnosti zadržite, obračunati DDV (ZDDV-1, 8. člen). Obračun DDV oddate prek eDavkov do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu prenehanja identifikacije za DDV. Če podjetje prenesete na drugega davčnega zavezanca, se šteje, da dobava ni bila opravljena (10. člen).

Ali imajo zaposleni ob zaprtju s.p. pravico do odpravnine?

Da. Ob prenehanju delodajalca jim lahko redno odpoveste iz poslovnih razlogov s 30-dnevnim odpovednim rokom, pripada pa jim odpravnina po 108. členu ZDR-1. Znaša 1/5 osnove za vsako leto dela pri zaposlitvi do deset let, 1/4 pri zaposlitvi do 20 let in 1/3 pri daljši zaposlitvi. Osnova je povprečna mesečna plača iz zadnjih treh mesecev, odpravnina pa ne sme presegati desetkratnika osnove, če kolektivna pogodba ne določa drugače.

Kako dolgo moram po zaprtju s.p. hraniti račune?

Prejete in izdane račune hranite deset let po poteku leta, na katero se nanašajo. Račune, ki se nanašajo na nepremičnine, hranite 20 let (ZDDV-1, 86. člen). Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida in letna poročila je treba po ZGD-1 hraniti trajno.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.