Zaprtje s.p.
Kratek povzetek postopka zaprtja s.p. v 4 korakih
Dolžnost objave obvestila o nameri prenehanja opravljanja dejavnosti ne velja več, tako samostojnim podjetnikom teh obvestil ni potrebno več predlagati, niti kadar gre za izbris iz PRS, niti kadar gre za prenos s.p. na drugo osebo.
Samostojni podjetnik mora kljub temu na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) obvestiti svoje stranke, upnike, dolžnike, poslovne partnerje ter v obvestilu navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. V tem času mora podjetnik izterjati oziroma poravnati še vse odprte obveznosti do svojih kupcev oziroma dobaviteljev.
POMEMBNO: Kot samostojni podjetnik ste po zaprtju s.p. še vedno odgovorni za vse neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer odgovarjate z vsem svojim osebnim premoženjem. Prav tako prevzamete pravico do vseh neplačanih terjatev, ki jih ima vaš s.p. do svojih kupcev na dan zaprtja.
Koraki zaprtja so naslednji:
1. korak: Podjetnik na SPOT točki skupaj z referentom odda obrazec o zaprtju podjetja (vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja)
2. korak: Podjetnik se mora v 8 dneh odjaviti iz socialnih zavarovanj (v kolikor za to ne poskrbijo referenti na SPOT točki) z oddajo obrazca M-2 na ZZZS.
3. korak: Podjetnik mora po izbrisu podjetja iz Poslovnega registra Slovenije poskrbeti še za zaprtje poslovnega računa na banki.
4. korak: V 60 dneh po izbrisu mora podjetnik na FURS oddati davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti.
Hkrati z s.p. se bodo oz poslovnega registra izbrisale tudi vse morebitne podružnice s.p.
1. korak: Izbris iz Poslovnega registra Slovenije
Samostojni podjetnik na SPOT točki odda prijavo za izbris, kar mora storiti najmanj 3 dni pred dejanskim zaprtjem s.p..
Prijavo za izbris lahko vloži podjetnik sam ali prek pooblaščenca, pri čemer mora slednji pri vložitvi vloge predložiti pisno pooblastilo, na katerem je overjen podpis pooblastitelja. Podpis se lahko overi pri notarju ali na upravni enoti.
Pred prijavo za prenehanje poslovanja je potrebno razrešiti vsa vprašanja z dolžniki in delavci, saj se v primeru zaprtja s.p. ne izvede postopek likvidacije, tako kot pri gospodarskih družbah.
Prijavo za izbris iz Poslovnega registra RS lahko samostojni podjetnik vloži prek spletnega portala SPOT (prej e-VEM) ali na vstopnih točkah SPOT (prej VEM). Vstopne točke SPOT so:
- izpostave AJPES,
- upravne enote,
- vstopne točke Obrtne zbornice Slovenije in območnih obrtnih zbornic,
- vstopne točke Gospodarske zbornice Slovenije in območnih gospodarskih zbornic,
- vstopne točke SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- druge točke SPOT (tudi Zbornica mladih podjetnikov v prostorih Zavoda mladi podjetnik),
- notarji.
Potrebovali boste osebni dokument in davčno številko.
Postopek zaprtja s.p. je zelo enostaven in hiter:
- Podjetnik se zglasi na točki VEM (vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja)
- Referent zanj izpolni ustrezen obrazec o zaprtju podjetja
- Podjetnik preveri podatke na obrazcu in ga podpiše
- Referent obrazec o zaprtju posreduje AJPES-u
Kako lahko prijavo podjetnik odda sam?
Če bo podjetnik prijavo za izbris vlagal sam, preko portala SPOT, bo za to potreboval kvalificirano digitalno potrdilo. V tem primeru se bo moral najprej prijaviti na portal (izbere možnost “prijava na portal za državljane”) z geslom, ki si ga sam določi za uporabo sistema SPOT in vnosom svoje davčne številke. Spletna aplikacija bo nato ponudila možnost spremembe podatkov in izbris podjetnika. Pri izboru možnosti za izbris se odpre vnosna maska spletne aplikacije, kjer lahko podjetnik izpolni prijavo za izbris. V obrazec nato vnese podatke v naslednjih korakih:
- firma in osnovni podatki – v tem koraku je potrebno izbrati predlagani datum izbrisa (najmanj 3 dni in največ en mesec vnaprej)
- način vročitve – sklepi izdani v postopku izbrisa s.p. se v skladu z določbami ZUP osebno vročijo podjetniku. Ta se ima možnost sam odločiti na kakšen način mu bo sklep vročen. Izbira lahko med elektronsko vročitvijo (v tem primeru bo potreboval varni elektronski predal), vročitvijo po pošti (v tem primeru vpiše naslov vročitve, če je ta drugačen od poslovnega naslova s.p.) ali osebno vročitvijo v izbrani izpostavi AJPES. Sklep vročen na elektronski način podjetnik prevzame v svojem e-predalu, s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom. Če podjetnik v 15 dneh po prejemu obvestila sklepa ne prevzame, se šteje, da je bil dokument vročen.
- predogled podatkov – v tem koraku je podjetniku omogočeno, da pregleda izpolnjeno prijavo za izbris in popravi morebitne napake. Če so podatki pravilni, klikne gumb “naprej”, v nasprotnem primeru podatke lahko popravi.
V zadnjem koraku mora podjetnik s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavo za izbris podpisati in oddati – prijava je nato elektronsko posredovana na AJPES. Podjetniku bo nato posredovano sporočilo:
»Pozdravljeni!
Obveščamo vas, da je prijava za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki ste jo oddali dne xx.xx.xxxx, uspešno poslana na registracijski organ AJPES. Prijavi je bila dodeljena referenčna številka xxxxxx.
Prijava bo obravnavana na izbrani predlagani datum izbrisa.
Lep pozdrav,
ekipa e-VEM!«
Če referent AJPESa ugotovi, da je prijava zaradi napačnega datuma nepopolna, bo vlogi dodelil status nepopolne vloge in podjetnika po navadni ali elektronski pošti pozval k dopolnitvi vloge. Po prejemu poziva za dopolnitev je vlogo potrebno dopolniti v 8 dneh.
Ko je vloga za izbris popolna AJPES izda sklep o izbrisu podjetnika iz PRS, s tem je postopek uspešno zaključen, kar je razvidno tudi iz statusa vloge na e-VEM portalu. Podjetnik bo v zvezi s tem prejel naslednje sporočilo:
»Pozdravljeni!
Prijava za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki ste jo oddali dne xx.xx.xxxx in se vodi pod referenčno številko xxxxx, je bila uspešno izvedena.
Podjetnik in vsi njegovi deli so izbrisani iz PRS. Sklep o izbrisu vam bo vročen na način, ki ste ga izbrali ob prijavi.
To sporočilo je bilo avtomatično poslano s strani e-VEM sistema. Za morebitna vsebinska vprašanja glede vaše vloge vas prosimo, da se obrnete na pristojni organ. Kontaktni podatki ustanov so objavljeni na strani Pomoč na e-VEM portalu.
Lep pozdrav,
ekipa e-VEM!«
Podjetnik lahko sicer kadarkoli do predlaganega datuma izbrisa svojo prijavo za izbris tudi spremeni tako, da izbere možnost “dopolnite vlogo”. Spremeni lahko datum izbrisa oziroma način vročitve sklepa o izbrisu, spremenjeno prijavo za izbris pa ponovno elektronsko podpiše in odda.
Če bi podjetnik vlogo za izbris želel umakniti, lahko to stori do dneva pred predlaganim datumom izbrisa. Z izbiro in potrditvijo možnosti “umaknite vlogo” svojo zahtevo za umik elektronsko podpiše in posreduje v sistem SPOT. AJPES bo na podlagi tega zahtevka izdal sklep o ustavitvi postopka.
Podjetje se (praviloma) zapre po treh dneh od začetka postopka zaprtja na točki SPOT. Četrti dan (praviloma) podjetnik prejme sklep o izbrisu iz Poslovnega registra.
2. korak: Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj
Z obrazcem M-2 se lahko odjavite od obveznih socialnih zavarovanj do 8 dni po izbrisu iz registra. Pod opombe obrazca je potrebno navesti, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in datum izbrisa.
Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj zavezanec za prijavo vloži, ko niso več izpolnjeni pogoji za zavarovanje, oziroma ko se razveljavlja obstoječe zavarovanje.
Odjavo lahko podjetnik opravi na dva načina:
- pred izbrisom iz registra: prek portala SPOT ali na točki SPOT, pri čemer je potrebno pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris;
- do 8 dni po izbrisu iz registra: po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS.
Pomembno je, da je zadnji dan za vložitev odjave iz obveznih socialnih zavarovanj preko portala SPOT ali osebno na točki SPOT je 1 dan pred datumom izbrisa. Po izbrisu odjave več ni mogoče vložiti na tak način, temveč le še po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS, na papirnatem obrazcu M-2.
Smiselno je, da zavezanec odjavo na portalu SPOT ali SPOT točki vloži pred predvidenim datumom izbrisa iz registra, pri tem pa pod opombe obrazca M-2 vpiše, da gre za odjavo zaradi izbrisa in navede datum predvidenega izbrisa.
Kako podjetnik odjavo odda sam?
Podjetnik se mora najprej prijaviti v sistem SPOT s svojim geslom in kvalificiranim digitalnim potrdilom. Pred pričetkom izpolnjevanja obrazca M-2 je potrebno izbrati poslovni subjekt, ki je zavezanec za prijavo, postopek “odjava iz obveznih socialnih zavarovanj M-2” in zavarovanje, ki se ga odjavlja.
Ker je v tem primeru zavezanec za prijavo s.p., se poslovni subjekt izbere z vpisom davčne številke – izbere se lahko le poslovni subjekt, pri katerem je uporabnik portala SPOT registriran kot zakoniti zastopnik ali pa ima ustrezno pooblastilo za opravljanje tega postopka za izbrani poslovni subjekt. Ko podjetnik izbere postopek “odjava iz obveznih socialnih zavarovanj” mora pred pričetkom izpolnjevanja vloge s pomočjo iskalnih kriterijev poiskati zavarovanje, ki se ga odjavlja. Potrebno je vpisati EMŠO zavarovanca in izbrati šifro podlage za zavarovanje, po kateri ima oseba, ki se jo odjavlja urejeno zavarovanje. Večina obrazca je že izpolnjenega glede na podatke, ki so zavedeni v evidenci ZZZS, potrebno pa je izbrati vzrok prenehanja zavarovanja in datum prenehanja zavarovanja. Vlogo je mogoče tudi shraniti in dokončati pozneje.
Vlogo mora podjetnik na koncu elektronsko podpisati, s čimer se vloga tudi odda. Na portalu nato lahko spremlja status vloge in njeno zgodovino. Če je z vlogo vse vredu jo ZZZS potrdi (status vloge “postopek je bil uspešno zaključen”), iz sistema pa si uporabnik lahko natisne potrdilo o odjavi. Če ima vloga pomanjkljivosti, jo ZZZS vrne v dopolnitev (status vloge “vloga ni popolna, zato jo je potrebno vsebinsko dopolniti”). Kaj konkretno je pri vlogi potrebno popraviti lahko uporabnik preveri na portalu – “poglejte oddano vlogo v CEH-u” in nato pri sklepu o dopolnitvi. Vlogo nato dopolni tako, da izbere možnost “vsebinsko dopolnite vlogo”, ponovno pa jo je potrebno elektronsko podpisati in oddati. Vloga mora biti dopolnjena v 15 dneh, sicer bo razveljavljena s strani sistema SPOT.
3. korak: Zaprtje poslovnega računa na banki
Zaprtje poslovnega računa lahko uredite osebno na svoji banki s prejetim sklepom o izbrisu iz Poslovnega registra.
4. korak: Obveznosti do FURS
Podjetnik je dolžan v roku 60 dni od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na FURS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti.
Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti.
Dokumente se oddaja preko sistema e-davki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.
Kaj sledi po zaprtju s.p.?
Obveznosti iz poslovanja
Podjetnik lahko zapre svoje podjetje kljub temu, da ima dolgove ali pa terjatve. Ker je samostojni podjetnik pravzaprav fizična oseba, bo za svoje dolgove odgovarjal sam, s svojim osebnim premoženjem tudi po tem, ko bo zaprl svoj podjetje. Prav tako bo prevzel pravico do vseh neplačanih terjatev svojega s.p., do kupcev na dan zaprtja.
Podobno velja za podjetnikove terjatve. Podjetnik v tem primeru zahteva od svojih dolžnikov, da mu obveznosti poravnajo na njegov osebni račun.
Kako je z delovno dobo?
Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih socialnih prispevkov. S 1.1.2009 je bila ukinjena delovna knjižica, zato od tega dneva dalje evidenco o plačanih prispevkih vodita ZPIZ in FURS. ZPIZ vodi evidenco o doseženi zavarovalni dobi, FURS pa vodi evidenco o plačanih prispevkih.
Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo pridobiti potrdilo o plačanih prispevkih s strani FURS, saj nam bo tako potrdilo koristilo pri dokazovanju dolžine delovne dobe v primeru, da bi kadar koli v prihodnosti prišlo do spora glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Zato je priporočljivo, da tudi sami vodimo evidenco o tem, koliko prispevkov smo že plačali.
Pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost
Podjetnik, ki je zaprl svoj s.p., je do denarnega nadomestila za brezposelnost upravičen le v primeru, da do zaprtja s.p. in s tem izgube zaposlitve ni prišlo zaradi krivdnih razlogov, temveč zaradi objektivnih razlogov, kar bo moral na Zavodu za zaposlovanje tudi dokazati (npr. nekrivdna izguba ključnega poslovnega partnerja ipd).
Zakon o urejanju trga dela namreč v 4.odstavku 63. člena določa, da zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja ne morejo uveljavljati pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje.
Zaposleni
Podjetnik mora svojim zaposlenim, v kolikor jih ima pravočasno vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi – najmanj 30 dni prej. Delovno razmerje se brez vročitve ne zaključi, kljub zaprtju s.p., poleg tega pa bo v takšnem primeru podjetnik dolžan plačati tudi globo. Dokazilo o prenehanju delovnega razmerja je potrebno predložiti tudi pri odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj.
Obveznost hrambe dokumentacije
Večino dokumentacije je potrebno hraniti 10 let (prejeti in izdani računi, izpiski, obračuni DDV itd.). Dokumentacijo, ki se nanaša na obdavčenje nepremičnin, je potrebno hraniti 20 let. Obračune plač in izplačilne liste pa je potrebno hraniti trajno.
Ustanovitev novega podjetja
Podjetnik, ki je zaprl podjetje, lahko odpre novo podjetje, če izkaže, da je poravnal vse davčne in druge obveznosti do države, ki so izhajale iz prejšnjega (zaprtega) podjetja. Ob odprtju novega podjetja mora namreč podjetnik podpisati izjavo, da nima neporavnanih obveznosti do države. Preberite več o tem, kako poteka ustanovitev s.p.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.