Načini vplačil v in izplačil iz d.o.o.

Avtor — 15.08.2017
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) se pogosto soočajo z dvema nasprotujočima si, a povezanima problemoma: kako hipno povečati premoženje družbe in kako dobiti finančna sredstva iz družbe na svoj osebni tekoči račun. Kako ravnati v teh primerih?
Načini vplačil in izplačil

Načini vplačil in izplačil

Razlog oziroma potreba za takojšnje povečanje premoženja družbe običajno izvira iz nove poslovne priložnosti, za katero družba potrebuje več kapitala. Po drugi strani pri delu za družbo nastajajo stroški, ki jih mora družbenik dobiti povrnjene, hkrati pa želi biti za delo tudi ustrezno nagrajen. Odločitev za način »dokapitalizacije«, ko se pojavi nova poslovna priložnost ali pa priložnost za razširitev poslovanja, ima lahko raznovrstne posledice za nadaljnje poslovanje družbe, tako pozitivne kot tudi negativne.

Načini vplačil v d.o.o.

Družbeniki imajo na voljo več možnih načinov povečanja premoženja družbe. Izbira primernega načina je odvisna od posamične situacije, ki ji je treba prilagoditi način izvedbe vplačila.

1. Vplačilo osnovnih vložkov

D.o.o. kot kapitalska družba že ob sami ustanovitvi zahteva določen vložek, ki je lahko v obliki denarja, premičnin, nepremičnin, pravic ali stvarnega prevzema. Prvi način vplačila oziroma povečanja premoženja družbe je tako vplačilo osnovnih vložkov ob sami ustanovitvi d.o.o. Kadar več družbenikov ustanovi d.o.o., mora posamezni družbenik ob ustanovitvi vplačati vsaj ¼ svojega osnovnega vložka, pri čemer mora biti seštevek vplačil osnovnih vložkov vseh družbenikov skupaj vsaj 7.500 evrov.

2. Vplačilo naknadnih vplačil

Družbeniki lahko v družbeni pogodbi določijo, da so po ustanovitvi družbe poleg osnovnih vložkov dolžni vplačati tudi naknadna vplačila, da je za ustanovitev obveznosti vplačila potreben soglasno sprejet sklep in kakšen naj bo najvišji znesek naknadnih vplačil. Naknadna vplačila med družbeniki so sorazmerna z višino njihovih poslovnih deležev. Pri tem je treba vedeti tudi, da tovrstna vplačila ne povečajo osnovnega kapitala, osnovnih vložkov in poslovnih deležev.

3. Povečanje osnovnega kapitala

Družbeniki lahko na skupščini sklenejo, da bodo povečali osnovni kapital družbe. Osnovni kapital lahko povečajo s svojimi vložki. Povečanje osnovnega kapitala se v bilanci stanja zavede kot vezani kapital, zato povečanje osnovnega kapitala ne vpliva na izkaz poslovnega izida družbe.

4. Posojilo in ostale oblike dolžniškega financiranja

Družbenik lahko družbi da posojilo, pri čemer je priporočljivo, da z družbo sklene pisno posojilno pogodbo, v kateri se določi znesek posojila, ročnost in višino obrestne mere (po pravilih o priznani obrestni meri, saj gre za povezani osebi). Posojilo skupaj z obrestmi vpliva na poslovni izid družbe in na njeno bilanco stanja.

Slaba stran posojila družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala je, da družbenik, ki je družbi dal posojilo, proti družbi ne more uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v primeru stečaja.

Obstajajo tudi druge oblike dolžniškega financiranja, kot so na primer:

  • bančni krediti,
  • lombardni krediti,
  • hipotekarni krediti,
  • faktoring,
  • leasing,
  • franšizing,
  • kreditne kartice,
  • obveznosti do dobaviteljev …

Družbenik lahko poleg zgoraj naštetih načinov zagotovi družbi denar tudi posredno, na primer s poroštvom.

5. Izdaja podjetniških vrednostnih papirjev

Družba sicer ne sme izdajati vrednostnih papirjev, ki bi vsebovali kakršnekoli pravice iz družbeniškega razmerja do družbe (npr. pravico do glasovanja), lahko pa izdaja druge (podjetniške) vrednostne papirje, kot so na primer podjetniške obveznice.

Načini izplačil iz d.o.o.

Tudi na področju izplačil iz d.o.o. je na voljo kar nekaj možnosti, ki so odvisne od formalnopravnega odnosa posameznika do podjetja.

1. Vračilo ustanovitvenih stroškov in nagrada za delo pri ustanovitvi družbe
Družbenik je upravičen do vrnitve stroškov, ki so nastali pri ustanavljanju družbe. Družbeniku se lahko tudi izplača nagrada za delo, ki ga je opravil pri ustanovitvi družbe.

2. Plača
Družbenik se lahko v družbi zaposli ter za svoje delo prejema plačo in vsa ostala izplačila, ki jih je upravičen pridobivati z naslova sklenjenega delovnega razmerja (povračila stroškov za prehrano in prevoz, regres, nadomestilo za bolniško odsotnost itd.). Družbenik je v tem primeru upravičen tudi do davčno ugodnejše t. i. nagrade za poslovno uspešnost, ki se mu lahko izplača enkrat letno pod pogoji, ki jih določa dohodninska zakonodaja.

3. Nagrada za poslovodenje
Družbenik, ki ni zaposlen v družbi (ni zavarovan po zavarovalni podlagi 001), poleg statusa družbenika pa nastopa tudi v vlogi poslovodne osebe – direktorja (je zavarovan na zavarovalni podlagi 040), si lahko dohodek iz družbe izplača na podlagi sklenjene pogodbe o poslovodenju kot nagrado za poslovodenje.

4. Povračilo stroškov
Ne glede na to, na kakšni podlagi je družbenik »zaposlen« v družbi, je upravičen do povračila stroškov za prehrano, prevoz na delo in z njega, službene poti itd.

5. Civilnopravne pogodbe (podjemna pogodba, avtorska pogodba, študentska napotnica)
Družbenik lahko za družbo opravi tudi delo preko civilnopravne pogodbe (npr. avtorske ali podjemne pogodbe, študentske napotnice itd.). Na podlagi pogodbe mu družba izplača ustrezen honorar.

6. Vračilo naknadnih vplačil
Družbenikom se lahko kadarkoli vrnejo naknadna vplačila, in sicer pod pogojem, da se ne uporabijo za kritje osnovnega kapitala ob izgubi. Slabost vračanja naknadnih vplačil je v časovni oddaljenosti. Družbeniki namreč ne morejo pridobiti vrnjenih naknadnih vplačil prej kot 3 mesece od dne, ko je bil sklep skupščine o vračilu sprejet in objavljen na predpisan način.

7. Prodaja premoženja podjetju 

Družbenik lahko družbi proda svoje premoženje (premičnine, nepremičnine, pravice itd.), upoštevajoč pravila o poslovanju med povezanimi osebami in transfernih cenah.

8. Izplačilo dividend
Družbenik je upravičen do udeležbe pri dobičku, tj. do dividende. Podlaga za izplačilo je obstoj bilančnega dobička (seštevek čistega dobička oziroma izgube, prenesenega dobička in rezerv iz dobička) in sprejetje sklepa, skladnega z določbami družbene pogodbe in ZGD-1. Dividenda je obdavčena cedularno s 25% davčno stopnjo, pri čemer se plača v obliki davčnega odtegljaja (dohodnino plača izplačevalec dividende v imenu prejemnika), če je izplačevalec rezident SLO, sicer mora prejemnik dividende oddati davčno napoved.

9. Prodaja poslovnega deleža
Družbenik lahko z namenom pridobitve finančnega premoženja na svoj osebni tekoči račun proda celoten poslovni delež ali njegov del. Pri prodaji poslovnega deleža je družbenik obdavčen preko kapitalskih dobičkov, pri čemer se davčna stopnja določa na isti način kot pri dividendah, davčna osnova pa je razlika med prodajno in nabavno ceno kapitala (poslovnega deleža).

Članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila.

Preberite tudi
Načini vplačil v in izplačil iz d.o.o.

Načini vplačil v in izplačil iz d.o.o.

Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) se pogosto soočajo z dvema nasprotujočima si, a povezanima problemoma: kako hipno povečati premoženje družbe in kako dobiti finančna sredstva iz družbe na svoj osebni tekoči račun. Kako ravnati v teh primerih?

Preberite več >>
Načini zaprtja d.o.o.

Načini zaprtja d.o.o.

Obstaja omejeno število načinov, na katere je možno zapreti d.o.o., in sicer redna ali prisilna likvidacija, prenehanje po skrajšanem postopku, izbris in stečaj. V prispevku so omenjeni postopki predstavljeni s postopkovno-formalnega in stroškovnega vidika.

Preberite več >>
Obvezni podatki na spletni strani ali v trgovini

Obvezni podatki na spletni strani ali v trgovini

Če je vaše podjetje imetnik spletne strani ali spletne trgovine, ki ponuja izdelke fizičnim osebam za privatno uporabo, potem morate imeti na njej objavljene vse zakonsko zahtevane podatke. Kateri so ti podatki, pa si preberite v nadaljevanju.

Preberite več >>
Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno.

Preberite več >>
Pravni vidiki najema poslovnega prostora

Pravni vidiki najema poslovnega prostora

Velika večina manjših podjetjih in samostojnih podjetnikov si ne more privoščiti, da bi za svojo dejavnost kupila lastne poslovne prostore. Posledica tega dejstva je, da poslovne prostore vzamejo v najem za določen oziroma za nedoločen čas.

Preberite več >>
Pravni vidiki agresivnega e-oglaševanja

Pravni vidiki agresivnega e-oglaševanja

Dejstvo je, da e-poštni marketing v Sloveniji postaja čedalje večja nadloga. Statistike so nedavno postregle s presenetljivim podatkom, da vsak Slovenec, ki uporablja e-pošto, vsak dan dobi v svoj e-poštni nabiralnik več deset promocijskih sporočil.

Preberite več >>
Pravne pasti mladega podjetja

Pravne pasti mladega podjetja

Posameznik z ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo ali samozaposlitvijo kot samostojni podjetnik avtomatično postane gospodarski subjekt, ki z vstopom na trg in pričetkom delovanja »postane« prava uka stranka.

Preberite več >>
Vrednotenje podjetja

Vrednotenje podjetja

Vrednost podjetja je lahko dejstvo, npr. knjigovodska vrednost, tj. razlika med sredstvi in obveznostmi podjetja, lahko pa je le ocena, ki izhaja iz npr. tržne vrednosti (kakšno vrednost bi za podjetje določil potencialni kupec), diskontirane, vlagateljeve, likvidacijske, zavarovalne vrednosti itd.

Preberite več >>
Startup pravnik

Startup pravnik

Startup pravnik pogosto naleti na primere mladih podjetnikov ali ekip, ki imajo razvito idejo ali produkt in so pred kratkim vstopili na trg z odličnim produktom, zagreto ekipo in rastočo prodajo. Kaj pa, če na podjetje pogledamo s formalnopravnega vidika: je res vse tako, kot mora biti?

Preberite več >>
Pravni fokus: Vesting lastniškega kapitala – institut za mlada podjetja

Pravni fokus: Vesting lastniškega kapitala – institut za mlada podjetja

Moderne družbene pogodbe pogosto vsebujejo možnost, da zaposleni postopno pridobivajo pravico do odkupa poslovnega deleža. Institut, ki mu v tujini rečejo vesting, se je v zadnjem času zasidral tudi v slovenskem prostoru.

Preberite več >>
Oznake:
Iskanje
MP izobraževanja
MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje.

Preberite več >>
Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje.

Preberite več >>
Vse za podjetje