Načini vplačil v in izplačil iz d.o.o.

Avtor — 21.06.2017
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) se pogosto soočajo z dvema nasprotujočima si, a povezanima problemoma. Kako hipno povečati premoženje družbe in kako dobiti finančna sredstva iz družbe na svoj osebni TRR. Razlog oz. potreba za takojšnje za povečanje premoženja družbe običajno izvira v novi poslovni priložnosti, za katero družba potrebuje več kapitala. Po drugi strani družbeniku pri delu za družbo nastajajo stroški, ki jih mora dobiti povrnjene, hkrati pa želi biti za delo tudi ustrezno nagrajen.
Načini vplačil v in izplačil iz d.o.o.

Načini vplačil v in izplačil iz d.o.o. (Vir slike: Bigstockphoto)

Odločitev za način »dokapitalizacije«, ko se pojavi nova poslovna priložnost, ali pa priložnost za razširitev poslovanja, ima lahko raznovrstne posledice za nadaljne poslovanje družbe, tako pozitivne kot tudi negativne.

I. Načini povečanja premoženja družbe s strani družbenikov

Družbeniki imajo na voljo več možnih načinov hipnega povečanja premoženja družbe. Izbira primernega načina so odvisna od posamične situacije, kateri je potrebno prilagoditi način izvedbe vplačila.

  1. Vplačilo osnovnih vložkov

D.o.o. kot kapitalska družba že ob sami ustanovitvi zahteva določen vložek, ki je lahko v obliki denarja, premični, nepremičnin, pravic ali kot stvarni prevzem. Prvi način vplačila oziroma povečanja premoženja družbe je tako vplačilo osnovnih vložkov ob sami ustanovitvi d.o.o.-ja. Kadar več družbenikov ustanovi d.o.o., mora posamezni družbenik ob ustanovitvi vplačati vsaj ¼ svojega osnovnega vložka, pri čemer mora biti seštevek vplačil osnovnih vložkev vseh družbenikov skupaj vsaj 7.500 evrov.

  1. Vplačilo naknadnih vplačil

Družbeniki lahko v družbeni pogodbi določijo, da so po ustanovitvi družbe poleg osnovnih vložkov dolžni vplačati tudi naknadna vplačila, da je za ustanovitev obveznosti vplačila potreben soglasno sprejet sklep in kakšen naj bo najvišji znesek naknadnih vplačil. Naknadna vplačila med družbeniki pa so sorazmerna z višino njihovih poslovnih deležev. Pri tem pa je potrebno vedeti tudi, da tovrstna vplačila ne povečajo osnovnega kapitala, osnovnih vložkov in poslovnih deležev.

  1. Povečanje osnovnega kapitala

Družbeniki lahko na skupščini sklenejo, da bodo povečali osnovni kapital družbe. Osnovni kapital lahko povečajo s svojimi vložki. Povečanje osnovnega kapitala se na bilanci stanja v pasivi zavede kot vezani kapital, zato povečanje osnovnega kapitala ne vpliva na izkaz poslovnega izida družbe.

  1. Posojilo in ostale oblike dolžniškega financiranja

Družbenik lahko družbi da posojilo, pri čemer je priporočljivo, da z družbo sklene pisno posojilno pogodbo, v kateri se določi znesek posojila, ročnost in višino obrestne mere (po pravilih o priznani obrestni meri, saj gre za povezani osebi). Posojilo, skupaj z obrestmi,  vpliva na poslovni izid družbe in na njeno bilanco stanja.

Slaba stran posojila družbi namesto zagotovitve lastnega kapitala je, da družbenik, ki je družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v primeru stečaja.

Obstajajo pa tudi druge oblike dolžniškega financiranja, kot so npr.:

  1. bančni krediti,
  2. lombardni krediti,
  3. hipotekarni krediti,
  4. faktoring,
  5. lizing,
  6. franšizing,
  7. kreditne kartice,
  8. obveznosti do dobaviteljev itd.

Družbenik lahko poleg zgoraj naštetih načinov zagotovi družbi denar tudi posredno, npr. s poroštvom.

  1. Izdaja podjetniških vrednostnih papirjev

Družba sicer ne sme izdajati vrednostnih papirjev, ki bi vsebovale kakršnekoli pravice iz družbeniškega razmerja do družbe (npr. pravica do glasovanja), lahko pa izdaja druge (podjetniške) vrednostne papirje, kot so npr. podjetniške obveznice.

II. Načini izplačil iz d.o.o.

  1. Vračilo ustanovitvenih stroškov in nagrada za delo pri ustanovitvi družbe

Družbenik je upravičen do vrnitve stroškov, ki so mu nastali pri ustanavljanju družbe. Družbeniku pa se lahko tudi izplača nagrada za delo, ki ga je opravil pri ustanovitvi družbe.

  1. Plača

Družbenik se lahko v družbi zaposli in za delo v družbi prejema plačo ter vsa ostala izplačila, ki jih je upravičen pridobivati iz naslova sklenjenega delovnega razmerja (povračila stroškov za prehrano in prevoz, regres, nadomestilo za bolniško odsotnost itd.). Družbenik je v tem primeru upravičen tudi do davčno ugodnejše t.i. nagrade za poslovno uspešnost, ki se lahko družbeniku izplača enkrat letno pod pogoji, ki jih določa dohodninska zakonodaja.

  1. Nagrada za poslovodenje

Družbenik, ki ni zaposlen v družbi (ni zavarovan po zavarovalni podlagi 001), poleg statusa družbenika nastopa tudi v vlogi poslovodne osebe – direktorja (je zavarovan na zavarovalni podlagi 040), pa si lahko dohodek iz družbe izplača na podlagi sklenjene pogodbe o poslovodenju kot nagrado za poslovodenje.

  1. Povračilo stroškov

Ne glede na kakšni podlagi je družbenik »zaposlen« v družbi, je upravičen do povračila stroškov za prehrano, prevoz na in z dela, službene poti itd.

  1. Civilno-pravne pogodbe (podjemna, avtorska pogodba, študentska napotnica)

Družbenik lahko za družbo opravi tudi delo preko civilno-pravne pogodbe (npr. avtorske, podjemne pogodbe, študentske napotnice itd) in na podlagi le-te mu družba izplača ustrezen honorar.

  1. Vračilo naknadnih vplačil

Družbenikom se lahko kadarkoli vrnejo naknadna vplačila, pod pogojem, da se ne uporabijo za kritje osnovnega kapitala ob izgubi. Slabost vračanja naknadnih vplačil je v časovni oddaljenosti. Družbeniki namreč ne morejo pridobiti vrnjena naknadna vplačila prej kot 3 mesece od dne, ko je bil sklep skupščine o vračilu sprejet in objavljen na predpisan način.

  1. Prodaja premoženja podjetju

Družbenik lahko družbi proda svoje premoženje (premičnin, nepremičnine, pravice itd.), upoštevajoč pravila pri poslovanju med povezanimi osebmi in transfernih cenah.

  1. Izplačilo dividend

Družbenik je upravičen do udeležbe na dobičku, tj. do dividende. Podlaga za izplačilo je obstoj bilančnega dobička (seštevek čistega dobička oziroma izgube, prenesenega dobička in rezerv iz dobička) in sprejetje sklepa, skladnega z določbami družben pogodbe in ZGD-1. Višina davčne stopnje pri obdavčitvi dividende je odvisna od prej pretečenega časa, v katerem dividende niso bile izplačane. Tako je izplačilo dividende obdavčeno s 25% davčno stopnjo, če se dividenda izplača prej kot poteče 5 let od zadnjega izplačila dividende. Po 5 letih »zadrževanja dividenede« v podjetju je njeno izplačilo obdavčeno s 15%, nato pa se vsakih 5 let zniža za dodatnih 5%, po 20 letih pa davčna stopnja pri obdavčitvi dividende znaša 0%.

  1. Prodaja poslovnega deleža

Družbenik lahko z namenom pridobitve finančnega premoženja na svoj osebni TRR tudi proda celoten ali pa del svojega poslovnega deleža. Pri prodaji poslovnega deleža je družbenik obdavčen preko kapitalskih dobičkov, kjer se davčna stopnja določa na isti način kot pri dividendah, davčna osnova pa je razlika med prodajno in nabavno ceno kapitala (poslovnega deleža).

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Oznake: