Zimski regres in nagrada za poslovno uspešnost imata od leta 2026 skupno davčno oprostitev.
Obdavčitev božičnice oziroma božičnica je pogovorno ime, ki v praksi pokriva dve različni plačili: zimski regres, ki je od konca leta 2025 zakonsko obvezen za vse zaposlene, in nagrado za poslovno uspešnost (klasična “13. plača”), ki ostaja prostovoljna. Od davčnega leta 2026 imata oba prejemka skupno davčno oprostitev, zato ju je smiselno obravnavati skupaj.
Zimski regres: zakonsko obvezen
Zakon o pravici do zimskega regresa (ZPZR), ki velja od 20. 11. 2025, je zimski regres spremenil v zakonsko pravico vsakega zaposlenega s pogodbo o zaposlitvi – v zasebnem in javnem sektorju, ne glede na to, ali gre za določen ali nedoločen čas, poln ali krajši delovni čas. Izplačilo ni več odvisno od poslovne uspešnosti podjetja, kolektivne pogodbe ali dobre volje delodajalca.
- Minimalni znesek: polovica minimalne plače. Za leto 2026 to znaša 740,94 evrov bruto (minimalna plača 2026 je 1.481,88 evrov). Za primerjavo: leta 2025 je minimum znašal 638,86 evrov.
- Rok izplačila: najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega leta, kar je v praksi običajno 18. december. Če je ta dan dela prost dan, je rok prvi naslednji delovni dan. Zasebni sektor lahko rok v primeru nelikvidnosti zamakne do 31. marca naslednjega leta, a le, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti; delodajalec tega ne more določiti sam. Javni sektor te izjeme nima. Za zamudo ali prenizek znesek grozijo globe (9. člen ZPZR): od 3.000 do 20.000 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika, od 1.500 do 8.000 evrov za delodajalca z desetimi ali manj delavci.
- Kdo je upravičen: vsak delavec s pogodbo o zaposlitvi. Kdor je zaposlen manj kot celo koledarsko leto, dobi sorazmerni del glede na čas zaposlitve pri posameznem delodajalcu (2. člen, drugi odstavek), kdor dela s krajšim delovnim časom, pa regres sorazmerno delovnemu času (2. člen, tretji odstavek). Izjema so delavci s skrajšanim delovnim časom po 67. ali 67.b členu ZDR-1 (npr. zaradi starševstva ali pred upokojitvijo), ki dobijo regres kot pri polnem delovnem času. Samostojni podjetnik sam zase zimskega regresa ne prejme, saj je to delovnopravna pravica, vezana na status delavca. Če s.p. ali d.o.o. zaposluje delavce, jim mora zimski regres izplačati enako kot vsak drug delodajalec.
Kakšna je obdavčitev božičnice
Predvsem moramo ločevati med poslovno in delovno uspešnostjo. Medtem ko del plače za delovno uspešnost nagrajuje posameznega delavca, je poslovna uspešnost kolektivne narave. Razlikovanje je pomembno predvsem iz davčnega vidika – zimski regres in nagrada za poslovno uspešnost sta obe obliki plačil, vezanih na poslovno (ne individualno) uspešnost oziroma na zakonsko pravico, ne na osebno delovno uspešnost.
Skupna davčna oprostitev za zimski regres in nagrado za poslovno uspešnost
Do konca leta 2025 je imel zimski regres ločeno davčno ugodnost, neodvisno od nagrade za poslovno uspešnost. Ta sprememba pomembno vpliva na obdavčitev božičnice v letu 2026, saj se odslej oba prejemka štejeta v isti davčni limit. Od 1. 1. 2026 dalje imata zimski regres in nagrada za poslovno uspešnost skupen davčni limit v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji; velja za posameznega zaposlenega pri posameznem delodajalcu v davčnem letu, vrstni red izplačil pa ni pomemben. Pri izplačilu se upošteva zadnji podatek Statističnega urada RS, pri letni davčni osnovi pa povprečna letna plača za leto odmere, preračunana na mesec, zato fiksnega zneska za vse leto ni.
To v praksi pomeni:
- Če izplačate samo zimski regres (npr. 740,94 evrov), ta v celoti ostane znotraj skupnega limita in ni obdavčen z dohodnino.
- Če izplačate zimski regres in nagrado za poslovno uspešnost, se zneska za namene limita seštevata.
- Nad skupnim limitom se presežek všteva v davčno osnovo in obdavči po običajnih pravilih (dohodnina po dohodninski lestvici). Pri prispevkih velja razlika: od nagrade za poslovno uspešnost se prispevki plačajo od celotnega zneska, od zimskega regresa pa le od dela, ki presega zakonski znesek (polovico minimalne plače).
Primer: zaposleni prejme zimski regres 740,94 evrov in nagrado za poslovno uspešnost 2.000 evrov, skupaj 2.740,94 evrov. Če je limit na dan izplačila na primer 2.700 evrov, je neobdavčenih 2.700 evrov, presežek 40,94 evrov pa se všteva v davčno osnovo, zmanjšan za sorazmerni del prispevkov delojemalca (41. člen, šesti odstavek ZDoh-2). Prispevki se plačajo od celotne nagrade 2.000 evrov, od regresa pa ne.
Za zgoraj omenjeno ugodnejšo davčno obravnavo nagrade za poslovno uspešnost morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- gre za dohodek, izplačan v zvezi z delovnim razmerjem, pri čemer je lahko izplačan tudi v naravi, torej ni nujno, da je izplačan le v denarju,
- dohodek se šteje kot plačilo za poslovno uspešnost glede na njegovo vsebino, ne glede na to, kako ga delodajalec poimenuje v svojih pravilnikih ali kolektivni pogodbi; plačilo ne more biti obravnavano kot poslovna uspešnost, če je vezano na delovno uspešnost posameznega zaposlenega in ne na poslovno uspešnost podjetja, njegovega oddelka ali skupine,
- pravica do dohodka je določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi – plačilo, ki temelji zgolj na pogodbi o zaposlitvi, tega pogoja ne izpolnjuje,
- plačilo mora biti izplačano vsem upravičenim delavcem, to je tistim, ki izpolnjujejo merila iz splošnega akta ali kolektivne pogodbe; ugodna davčna obravnava velja za največ dve taki izplačili v koledarskem letu.
Ali so do izplačila upravičeni vsi zaposleni
Nagrada za poslovno uspešnost mora biti izplačana vsem upravičenim delavcem, to je tistim, ki izpolnjujejo merila iz splošnega akta ali kolektivne pogodbe. Zakon o dohodnini govori o tem, da so do izplačila upravičeni tisti zaposleni, ki izpolnjujejo kriterije, zapisane v splošnem aktu delodajalca oziroma kolektivni pogodbi. Delodajalec lahko, kot merilo, določi, da nagrado prejmejo tisti zaposleni, ki so bili v delovnem razmerju na določen dan, ali tisti, ki so v delovnem razmerju na dan izplačila – lahko določi tudi kombinacijo več kriterijev.
Kaj pa višina nagrade za poslovno uspešnost
Delodajalec lahko v pravilniku določi kriterije za določanje višine nagrade za poslovno uspešnost. Nagrada za poslovno uspešnost je lahko izplačana v denarju ali v naravi (na primer v vrednostnih bonih ali izdelkih); tudi v tem primeru velja ista davčna oprostitev do skupnega limita, od vrednosti prejemka pa se plačajo prispevki. Zimski regres mora biti vedno izplačan v denarni obliki.
Nagrada za poslovno uspešnost in prispevki
Prispevke od nagrade za poslovno uspešnost obračuna delodajalec ob izplačilu (zaposleni plača prispevke delojemalca, delodajalec pa svoje prispevke); aktualne stopnje preverite pri Finančni upravi. Zimski regres do polovice minimalne plače je izvzet iz osnove za prispevke in iz davčne osnove, zanj pa mora delodajalec izdati pisni obračun, izplača pa se prek bančnega računa delavca (135. člen ZDR-1, po pojasnilu MDDSZ). Če se regres ali nagrada izplačata v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela ugotovi celotna višina in opravi obračun oziroma poračun prispevkov in akontacije dohodnine.
Primer izračuna obdavčitve božičnice
Plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v višini 1.000 evrov (brez sočasnega zimskega regresa), ostane v celoti znotraj davčne oprostitve. Od celotnega izplačila 1.000 evrov se obračunajo le prispevki za socialno varnost, dohodnine pa ne.
Plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v višini 3.000 evrov, se delno všteva v davčno osnovo dohodnine, saj presega limit. Če je limit na primer 2.700 evrov, je presežek 300 evrov (3.000 – 2.700). V davčno osnovo se všteje ta presežek, zmanjšan za sorazmerni del prispevkov delojemalca, dohodnina pa se obračuna le od tega zneska. Od celotnega izplačila 3.000 evrov se obračunajo prispevki za socialno varnost.
Obdavčitev božičnice: kaj je obremenjeno s prispevki in kaj z dohodnino
Pri božičnici se najpogosteje zmotimo pri prispevkih, ne pri dohodnini. Zimski regres in nagrada za poslovno uspešnost se namreč obravnavata različno.
| Izplačilo | Prispevki | Dohodnina |
|---|---|---|
| Zimski regres do polovice minimalne plače (740,94 evrov) | se ne plačajo (5. člen ZPZR) | ni v davčni osnovi, vendar se všteva v skupni limit (4. člen ZPZR) |
| Zimski regres nad tem zneskom | plačajo se od presežka | presežek se obravnava kot plačilo za poslovno uspešnost |
| Nagrada za poslovno uspešnost | plačajo se od celotnega zneska | ni v davčni osnovi do skupnega limita, ob pogojih iz 44. člena ZDoh-2 |
| Vsota nad skupnim limitom | že obračunani | presežek je v davčni osnovi, zmanjšan za sorazmerni del prispevkov delojemalca |
Če regres ali nagrado izplačate v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela ugotovi celotna višina in opravi obračun oziroma poračun prispevkov in akontacije dohodnine.
Zimskega regresa ne smete nadomestiti z boni, saj mora biti izplačan v denarni obliki.
Uradni vir: Portal gov.si – delovna razmerja.
Pogosta vprašanja o obdavčitvi božičnice
Ali mora samostojni podjetnik izplačati zimski regres sam sebi?
Ne. Zimski regres je delovnopravna pravica, vezana na status delavca, zato ga samostojni podjetnik, kmet ali drug samozaposleni zase ne prejme. Če pa zaposlujete delavce, jim morate regres izplačati, in sicer sorazmerno času zaposlitve in obsegu dela.
Ali lahko zimski regres izplačam pozneje, če nimam denarja?
Le izjemoma. Zakon pozna poznejši rok, najpozneje do 31. marca naslednjega leta, vendar samo v primeru nelikvidnosti in če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Brez take pogodbe delodajalec roka ne more podaljšati sam, javni sektor pa te možnosti sploh nima.
Ali je regres obdavčen, če ga izplačam več, kot zahteva zakon?
Ni nujno. Presežek nad polovico minimalne plače se obravnava kot plačilo za poslovno uspešnost. Če je pravica določena v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi, če gre za največ dve taki izplačili v letu in če skupaj z morebitno nagrado ne presežete limita (100 % povprečne mesečne plače), dohodnine ni. Prispevke pa od presežka plačate vedno.
Preberite tudi
Zimski regres ne smemo zamenjati z regresom za letni dopust, ki je ločena, dolgoletna obveznost delodajalca po ZDR-1 in ni predmet tega članka. Za pregled trenutne dohodninske lestvice in davčnih olajšav glejte članek Dohodninska lestvica in davčne olajšave.
O uvedbi zimskega regresa smo na portalu poročali tudi v novicah: Zimski regres bo letos višji: zaposleni bodo prejeli najmanj 740,94 evrov in Obvezna božičnica potrjena že za letos, izplačana mora biti najpozneje do 18. decembra.
Pripravila: Maja Fortuna
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
