Obdavčitev božičnice.
Božičnica je izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, ki je kot del plače določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 126. členu. Torej govorimo o poslovni uspešnosti delodajalca. Običajno gre za doseganje zastavljenih ciljev poslovanja v letu, za katerega se nagrada za poslovno uspešnost izplačuje.
Izplačilo za poslovno uspešnost mora biti dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (v pogovornem jeziku se lahko uporablja tudi izraz trinajsta plača, božičnica, letna nagrada in podobno). Seznam kolektivnih pogodb je na voljo tukaj.
Kakšna je obdavčitev božičnice?
Predvsem moramo ločevati med poslovno in delovno uspešnostjo. Medtem, ko del plače za delovno uspešnost nagrajuje posameznega delavca, je poslovna uspešnost kolektivne narave. Razlikovanje je pomembno predvsem iz davčnega vidika.
Obdavčitev nagrade za poslovno uspešnost
Davčna obravnava nagrade za poslovno uspešnost je za prejemnika nagrade davčno bolj ugodna.
Po noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2AA, ki velja za izplačila od 1. 1. 2023 dalje, je določeno, da izplačilo božičlnice ne bo obdavčeno, če bo izplačano največ dvakrat v koledarskem letu do višin 100% povprečne mesečne plače v Sloveniji. V vsakem primer pa je potrebno plačati prispevke za socialno varnost. Zato govorimo o bruto in neto božičnici.
Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se upošteva zadnji znan podatek Statističnega urada RS. Povprečna mesečna bruto plača za zadnje 3 mesece znaša 2.358,84 €.
Če izplačilo presega višino povprečne mesečne plače, se razlika nad tem zneskom všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (dohodnina).
Za zgoraj omenjeno ugodnejšo davčno obravnavo božičice morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- gre za dohodek, izplačan v zvezi z delovnim razmerjem, pri čemer je lahko izplačan tudi v naravi, torej ni nujno, da mora biti izplačan le v denarju,
- dohodek se šteje kot plačilo za poslovno uspešnost glede na njegovo vsebino, ne glede na to, kako ga delodajalec poimenuje v svojih pravilnikih ali kolektivni pogodbi; plačilo ne more biti obravnavano kot poslovna uspešnost, če je vezano na delovno uspešnost posameznega zaposlenega in ne na poslovno uspešnost podjetja, njegovega oddelka ali skupine,
- pravica do dohodka je določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, torej plačilo, ki temelji samo na pogodbi o zaposlitvi ne izpolnjuje tega pogoja,
- dohodek je izplačan vsem upravičenim delavcem in
- dohodek se izplača največ dvakrat v koledarskem letu.
Delodajalci, ki želijo izplačati del plače za poslovno uspešnost in pri tem izkoristiti ugodnejšo davčno obravnavo, morajo zaposlene seznaniti s kriteriji in merili za določanje poslovne uspešnosti že v začetku leta. To pomeni, da morajo svojim zaposlenim predstaviti cilje poslovanja za poslovno leto, za katerega se poslovna uspešnost izplačuje. Tako so zaposleni skozi celo leto motivirani in vedo, katere zastavljene rezultate morajo dosegati, da bodo do božičnice upravičeni.
Ali so do izplačila nagrade za poslovno uspešnost upravičeni vsi zaposleni?
Pogoji za pridobitev pravice morajo biti obvezno določeni enotno za vse delavce. Zakon o dohodnini govori o tem, da so do izplačila nagrade za poslovno uspešnost upravičeni tisti zaposleni, ki izpolnjujejo kriterije zapisane v splošnem aktu delodajalca, oziroma, kolektivni pogodbi. Pri tem lahko delodajalec uporabi različne kriterije za ugotavljanje upravičenosti izplačila.
Delodajalec lahko, kot merilo, določi, da nagrado prejmejo tisti zaposleni, ki so bili v delovnem razmerju na določen dan, ali pa, da nagrado prejmejo tisti, ki so v delovnem razmerju na dan izplačila nagrade. Lahko določi več kriterijev, npr. da so do nagrade upravičeni tisti zaposleni, ki izpolnjujejo oba pogoja.
Kaj pa višina nagrade za poslovno uspešnost?
Enako kot velja za pravice do nagrade iz naslova delovne uspešnosti, lahko delodajalec v pravilniku določi kriterije za določanje višine nagrade. Pri tem lahko upošteva enake kriterije, kot so zapisani v kolektivnih pogodbah. Kolektivna pogodba za trgovino, na primer, določa, da je višina nagrade odvisna od efektivne prisotnosti zaposlenega. V tem primeru, bodo zaposleni, ki so bili tekom poslovnega leta večkrat na bolniškem staležu, prejeli nižjo nagrado od tistih zaposlenih, ki so delali celo leto.
Ali mora biti nagrada za delovno uspešnost izplačana v denarju?
Ko govorimo o izplačilu dela plače, mora biti ta vedno izplačan v denarju. Zakon o dohodnini namreč določa, da morajo biti vsi dohodki iz naslova plače izplačani v denarju, na račun prejemnika.
V kolikor delodajalec izplača nagrado v obliki vrednostnih bonov ali izdelkov, mora od tržne vrednosti nagrade obračunati boniteto, na dan, ko zaposleni nagrado prejme. Tako je tovrstna nagrada obdavčena z dohodnino.
Nagrada za poslovno uspešnost in prispevki
Pri obračunu nagrade je potrebno obračunati prispevke zaposlenega, ki predstavljajo 22,1 odstotka od bruto izplačila in prispevke delodajalca v višini 16,1 odstotka na bruto izplačilo. Prispevki se obračunajo na dan izplačila.
Za izplačila od 1. 1. 2023 dalje je določeno poročanje podatkov o plačilu za poslovno uspešnost na REK-O obrazcu, z uporabo vrste dohodka 1151 Plačilo za poslovno uspešnost – in z uporabo dohodninske vrste dohodka 1111 Plačilo za poslovno uspešnost – na individualnem delu REK obrazca.
Rok za plačilo prispevkov je pet dni po izplačilu nagrade.
Kakšne so možnosti za izplačilo nagrade za delovno uspešnost v decembru 2024?
Božičnica se lahko izplača skupaj z novembrsko plačo lahko pa posebej. V vsakem primeru kadarkoli do vključno 31.12.2024.
Preberite tudi: Regres in letni dopust.
Primeri izplačil
Plačilo za poslovno uspešnost izplačano v višini 1.000,00 €, torej v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodnine, ker je izplačilo manjše od zneska mesečne povprečne plače v Sloveniji. V tem primeru zaposleni na svoj račun prejme neto znesek v višini 779,00 €, končni strošek delodajalca pa znaša 1.161,00 €.
Od celotnega izplačila 1.000,00 eur se obračunajo prispevki za socialno varnost.
Plačilo za poslovno uspešnost izplačano v višini 3.000,00 €, torej v znesku, ki se delno všteva v davčno osnovo dohodnine, saj je izplačilo večje od mesečne povprečne mesečne plače v Sloveniji. Davčna osnova je celotno izplačilo, zmanjšano za znesek mesečne povprečne plače in sorazmeren del prispevkov, glede na delež dohodka, ki se všteva v davčno osnovo (v tem primeru se kot zmanjšanje za obvezne prispevke prizna: 641,16 * 22,1% = 141,70 €). Dohodek, ki se všteva v davčno osnovo (641,16 €), se vpiše v polje A052a, obračunan davčni odtegljaj pa v polje A091 (Davčni odtegljaj).
Od celotnega izplačila 3.000,00 € se obračunajo prispevki za socialno varnost.
Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d.o.o.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
