Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Slovenska podjetja zadnje čase čedalje pogosteje sodelujejo s tujino, zato smo na portalu Mladipodjetnik.si pripravili predstavitev osnovnih pravil, ki pridejo v poštev pri prejemanju računov za blago ali storitve od tujih dobaviteljev.
Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Zaradi vedno večjega sodelovanja slovenskih podjetji s tujino, smo v članku Kako izdam račun v tujino predstavili osnovna pravila, ki veljajo pri izdajanju računa za tovrstne dobave. V tem članku pa so predstavljena osnovna pravila, ki veljajo za prejemnike računov pri prejemu blaga ali storitev od dobaviteljev iz tujine.

Prejet račun za dobavo blaga od dobavitelja iz EU

V skladu s slovensko zakonodajo, je z DDV obdavčen promet blaga, opravljen na ozemlju Slovenije. Ker je promet blaga obdavčen glede na namembni kraj, se obravnava blago, pridobljeno v Slovenijo kot obdavčen promet.

V zvezi z določanjem kraja pridobitve blaga, pri pridobitvah iz druge članice EU obstaja posebnost, in sicer je to kraj, kjer je blago, ko se konča odpošiljanje ali prevoz dano na razpolago kupcu blaga.

Da je neka dobava blaga predmet obdavčitve v Sloveniji kot pridobitev blaga znotraj Unije, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • prodajalec je davčni zavezanec, identificiran za DDV v drugi državi članici,
  • promet je opravljen za plačilo ali se šteje, da je opravljen za plačilo,
  • blago je pridobljeno na ozemlju Slovenije, ter
  • pridobitelj je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.

Slovenski zavezanec identificiran za DDV, mora pri pridobitvi blaga iz druge države članice EU, plačati DDV v dveh primerih; če tujec pri dobavi blaga (pri kateri se šteje, da je promet blaga opravljen tam, kjer je kupec blaga identificiran za DDV), prevali davčno obveznost na slovenskega zavezanca z ID za DDV ter ta obračuna (plača) DDV skladno s prvim odstavkom 76. člena ZDDV-1. V primeru, da izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje za odbitek, lahko obračunani DDV deloma ali v celoti odbija.

Enako velja tudi v drugem primeru in sicer, če tujec sam ne obračuna DDV, od, v Sloveniji dobavljenega blaga in ga zato namesto njega plača slovenski kupec blaga z ID za DDV. Tudi v tem primeru velja, da si kupec blaga, v primeru izpolnjevanja pogojev za odbitek, obračunani DDV lahko deloma ali v celoti odbija.

Omenjena samoobdavčitev (obračun in odbitek DDV za prejem blaga) se opravi na dan izdaje računa, če ta ni izdan, pa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

V zgoraj navedenem primeru je prejemnik blaga identificiran za DDV v Sloveniji. V kolikor v Sloveniji prejemnik blaga še ni identificiran za DDV (je mali davčni zavezanec), mora prodajalec blaga, ki je registriran za DDV, obračunati DDV po stopnji države, v kateri je registriran za DDV. V tem primeru je DDV plačan v drugi državi članici EU, za prejemnika pa to pomeni končni strošek, saj si ga kot mali davčni zavezanec ne more odbijati. V kolikor iz drugih držav članic EU prejemnik pridobiva blago in skupni znesek v enem letu (ali prej) preseže 10.000 EUR, se mora registrirati za DDV. V tem primeru je potrebno FURS že pred prekoračitvijo praga zaprositi za izdajo ID številke za DDV, ki jo imenujemo posebna ID za DDV številka. V tem primeru je podjetje dolžno DDV obračunati in plačati, vendar pa si ga ne sme odbijati!

V kolikor podjetje prejme blago od malega davčnega zavezanca, v primeru, da je podjetje v Sloveniji registrirano za DDV, ali pa je v Sloveniji mali davčni zavezanec, ne plača DDV oziroma ne naredi samoobdavčitve, saj kot pridobitelj blaga od malega davčnega zavezanca nima obveznosti obračuna DDV.

Opisan primer pa ne velja za dobavo na daljavo (prodaja po katalogu, spletu, telefonu in podobno) končnemu potrošniku.

Prejet račun za uvoz blaga od dobavitelja iz tujine

Uvoz je vsak vnos blaga, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga EU, ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj EU ni sproščeno v prosti promet v skladu s carinskimi predpisi v Sloveniji, oziroma vsak vnos drugega blaga s tretjega ozemlja v Slovenijo.

Promet blaga med državo članico EU in tretjimi državami se obravnava kot uvoz blaga, kar pomeni, da mora uvoznik izpeljati vse formalnosti v zvezi z uvozom pri pristojnem carinskem organu.

Pri uvozu se plača DDV na podlagi carinske listine (EUL), ki jo uvoznik prejme v elektronski obliki od carinskega organa. Plačan DDV si lahko podjetje v naslednjem davčnem obračunu odbija, v kolikor ima pravico do odbitka oz. je blago uvoženo za namene opravljanja obdavčljive dejavnosti. Pravica do odbitka DDV nastane na dan prejema carinske listine, na kateri je podjetje navedeno kot prejemnik blaga, in na kateri je naveden znesek, ki omogoča izračun tega zneska.

Več o uvozu najdete tudi v članku Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine).

Prejet račun za opravljene storitve od dobavitelja iz tujine (EU in drugi)

Enako, kot velja za blago, je tudi storitev predmet obdavčitve v Sloveniji, kadar je po ZDDV-1, kraj obdavčitve Slovenija. Več o pravilih za določanje kraja obdavčitve storitev v prispevku DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve.

Če podjetje prejme storitev, katere kraj obdavčitve je Slovenija, in je skladno s 76. členom ZDDV-1 določen za plačnika DDV, mora za to storitev obračunati DDV, oziroma narediti samoobdavčitev. V kolikor ima podjetje pravico do odbitka celotnega DDV, gre za ničelni učinek. Za prejete storitve iz tujine ni poročanja v rekapitulacijsko poročilo.

V kolikor pa gre za prejem storitev, katere kraj obdavčitve je zunaj Slovenije, davčni zavezanec, ki opravi storitev, obračuna DDV, ki ga lahko prejemnik storitev kasneje zahteva od tamkajšnje davčne uprave.

DDV pa lahko obračuna le davčni zavezanec, registriran za DDV. V kolikor je podjetje mali davčni zavezanec (brez ID za DDV) in prejme storitve obdavčene po splošnem pravilu in če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je podjetje v tem primeru plačnik DDV in se mora zato identificirati za namene DDV.

Že pred prejeto storitvijo pa je potrebno zaprositi FURS za izdajo ID številke za DDV, ki jo imenujemo posebna ID številka za DDV. V tem primeru je podjetje dolžno DDV obračunati in plačati, vendar pa si ga ne sme odbijati! Posebna ID številka za DDV se nato uporablja le za tovrstne prejeme, za katere je podjetje plačnik DDV v Sloveniji. Od ostalih dobav blaga ali storitev, ki jih bi podjetje kasneje opravljalo znotraj Slovenije, pa s t.i. posebno ID številko za DDV še naprej ne sme obračunavati, niti odbijati vstopnega DDV.

Malemu davčnemu zavezancu, ki ni identificiran za namene DDV, opravlja pa le oproščene dobave storitev, se ni potrebno identificirati za namene DDV, kadar prejme storitve, ki so v skladu z določbami ZDDV-1 oproščene plačila DDV.

Zgoraj predstavljena pravila so zgolj osnove, ki se jih mora podjetnik zavedati in niso nujno uporabna v vseh primerih. Pri obravnavi svetujemo pozorno opredelitev dejstev in okoliščin, ki vas privedejo do pravilne obdavčitve.

Kaja Ložar je davčna svetovalka v oddelku za DDV v podjetju Protokorp d.o.o., magistrirala s področja forenzičnega računovodstva na EF v Lj.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP računovodstvo

MP računovodstvo

MP računovodstvo je mreža računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Vsa računovodstva uporabljajo sistem e-računovodstva, kar podjetnikom omogoča nižanje stroškov, lažji pregled nad delom in možnost za hitrejše poslovno odločanje. Preberite več >>


Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Hiter vodič: kaj so obratna sredstva in zakaj so pomembna?

Hiter vodič: kaj so obratna sredstva in zakaj so pomembna?

Obratna sredstva pogosto označujemo tudi s pojmom gibljiva sredstva - danes so v eni, jutri v drugi obliki, danes jih je več, drugič manj. Preberite več >>

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Dohodninska lestvica in davčne olajšave

Oglejte si lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2017 na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017. Preberite več >>

Računovodski slovarček

Računovodski slovarček

Za vas smo naredili kratek pregled najpogostejših izrazov v računovodstvu, kot so npr. finančni in denarni tokovi, davki (DDV, davek od dobička gospodarskih družb) ter dohodninska lestvica, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in pravilni uporabi le-teh. Preberite več >>

Prispevki za s.p. v času porodniškega dopusta

Prispevki za s.p. v času porodniškega dopusta

Samostojni podjetnicam med porodniškim dopustom ni potrebno plačevati prispevkov, saj jim te plača država iz proračuna. Pravico do materinskega dopusta in nadomestila lahko začnejo koristiti 28 dni pred predvidenim dnem poroda. Preberite več >>

Prenos s.p. na družinskega člana

Prenos s.p. na družinskega člana

V poslovni praksi je veliko primerov, ko samostojni podjetniki iz najrazličnejših razlogov prenehajo opravljati svojo dejavnost (med najpogostejšimi je upokojitev) in želijo, da njihovo dejavnost nadaljuje neka druga oseba (njihovi otroci, zakonec, brat, vnuk ali kakšna druga oseba). Preberite več >>

Kako postati zavezanec za DDV

Kako postati zavezanec za DDV

Podjetnik se lahko že ob ustanovitvi podjetja ali pa kasneje odloči, da bo postal zavezanec za DDV. Najpogostejša razloga za to sta večinsko poslovanje s pravnimi osebami ali poslovanje s tujino. Kako postati davčni zavezanec in kakšni so pogoji za to, si preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Izterjava dolga zaradi neplačanega računa

Izterjava dolga zaradi neplačanega računa

Dolg, ki je nastal zaradi neplačanega računa (fakture), je mogoče izterjati preko sodišča z uvedbo izvršilnega postopka. Predlog za izvršbo se lahko vloži na dva načina: fizično po pošti ali elektronsko preko portala e-sodstvo. Preberite več >>

Pogosto zastavljena vprašanja

Pogosto zastavljena vprašanja

V tem dokumentu smo zbrali najbolj pogosto zastavljena vprašanja, ki se porajajo mladim podjetnikom ob prvih korakih vstopa v podjetništvo. Odgovori so preverjeni s pomočjo prakse ali strokovnjakov. Zbrana vprašanja so na kratko opisana spodaj, odgovore pa si v celoti lahko ogledate na spodnjih povezavah. Preberite več >>

Oznake: , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

MP dogodek: KingsBox: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

06.12.2017 od 15:00 do 17:00
MP dogodek: KingsBox: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

Luka Železnik in Dejan Kobal sta mlada podjetnika, ki sta med študijem vzpostavila blagovno znamko Kingsbox in hitro opozorila nase. Hitro rastoče podjetje se ukvarja s spletno prodajo opreme za funkcionalno vadbo.
Preberite več >>

Blockchain Roadshow: Ljubljana

07.12.2017 od 10:00 do 08.12.2017 20:00
Blockchain Roadshow: Ljubljana

Blockchain Think Tank, Tehnološki park Ljubljana in Zavod mladi podjetnik pripravljamo serijo brezplačnih izobraževanj o tehnologiji blockchain, kriptovalutah in z njimi povezanimi tematikami. Serijo bomo zaključili v Ljubljani, in sicer s kar dvodnevnim dogodkom (7. in 8. december). Obiščite nas v Tehnološkem parku Ljubljana!
Preberite več >>

Delavnica: Google Adwords

07.12.2017 od 16:30 do 08.12.2017 19:30
Delavnica: Google Adwords

Pri oglaševanju na Googlu je zelo pomembno upoštevanje splošnih smernic za uspešno postavitev in vodenje AdWords kampanje. Prav zato vas vabimo na delavnico, v okviru katere boste spoznali Google AdWords: od osnov do potankosti.
Preberite več >>

Vse za podjetje