Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

DDV je pomembna tema za podjetnike, še posebej za tiste, ki poslujejo v tujini ali s tujino. Pravila za določanje kraja obdavčitve DDV so predstavljena v nadaljevanju, poudarek je tudi na določanju kraja v povezavi z dejavnostjo.
DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

Za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev je sedaj razširjena tudi definicija davčnega zavezanca, in sicer se za davčnega zavezanca šteje tudi:

  • davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost ali transakcije, ki niso predmet DDV (neobdavčljive), in sicer za vse storitve, ki so bile opravljene,
  • pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV.

Kaj je kraj opravljanja storitev?

Določanje kraja opravljanja storitev nam pove, kje je storitev predmet DDV. Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) in Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju PZDDV-1) opredeljujeta pravila za določanje kraja opravljenih storitev med:

  • slovenskimi davčnimi zavezanci,
  • med slovenskim davčnim zavezancem in davčnim zavezancem iz druge države članice,
  • med slovenskim davčnim zavezancem in davčnim zavezancem v tretji državi ter
  • med slovenskim davčnim zavezancem in osebami, ki niso davčni zavezanci.

Splošno pravilo opredeljuje ZDDV-1, ki od 1.1.2010 določa dve vrsti kraja obdavčitve opravljenih storitev, in sicer glede na to, ali je prejemnik storitve davčni zavezanec ali oseba, ki ni davčni zavezanec, ki ju v nadaljevanju predstavljamo ločeno. Kraj opravljenih storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, je tam kjer ima le-ta sedež svoje dejavnosti.

Za storitve opravljene v stalni poslovni enoti davčnega zavezanca (prejemnika storitve) je kraj opravljene storitve tam, kjer ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto oziroma stalno bivališče. Zgoraj navedeno za lažje razumevanje ponazarjamo z naslednjim primerom.

Primer 1: Slovenski davčni zavezanec opravi prevod knjige (storitev) za avstrijsko družbo

A: Kje je kraj opravljene storitve?

Kraj opravljene storitve je v Avstriji, saj prvi odstavek 25. člena ZDDV-1, ki opredeljuje splošno pravilo za storitve opravljene med davčnimi zavezanci določa, da je storitev obdavčena po sedežu prejemnika.

Avstrijska družba je za namene DDV registrirana tudi v Italiji. Slovenskemu davčnemu zavezancu sporoči italijansko davčno številko za namene opravljene storitve prevoda.

B: Kje je kraj opravljene storitve?

Storitev je predmet DDV v Avstriji, ne glede na to, katero DDV številko sporoči avstrijska družba slovenskemu davčnemu zavezancu, saj je pomembno, kje ima avstrijska družba sedež svoje dejavnosti, ne kje je registrirana za namene DDV.

Primer 2: Storitev prevoda je s strani slovenskega davčnega zavezanca opravljena za poslovno enoto avstrijske družbe v Nemčiji

A: Kje je kraj opravljene storitve?

Kraj opravljene storitve je v Nemčiji. Slovenski davčni zavezanec mora prejeti nemško ID za DDV s strani stalne poslovne enote avstrijskega davčnega zavezanca v Nemčiji.

Kot kraj opravljanja storitve lahko nastopajo tudi kraj stalne poslovne enote oziroma stalno ali običajno prebivališče. Če povzamemo, se po splošnem pravilu storitve, ki jih prejme davčni zavezanec, obdavčijo po sedežu naročnika storitve opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci, pa so obdavčene po sedežu izvajalca storitev.

Za razliko od določanja kraja opravljenih storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, je kraj opravljenih storitev, ki jih prejme oseba, ki ni davčni zavezanec kraj, kjer ima sedež svoje dejavnosti izvajalec storitve. V tem primeru se tako uporablja “staro” splošno pravilo (ki je veljalo za določanje kraja opravljenih storitev pred uvedbo zadnje novele ZDDV-1), in sicer, da je storitev predmet DDV v državi, kjer ima izvajalec storitve sedež svoje dejavnosti.

Posebna pravila za določanje kraja obdavčitve

ZDDV-1 opredeljuje posebna pravila za določanje kraja opravljenih storitev za naslednje primere.

Za storitve posrednikov

Kraj opravljanja storitev posrednikov opravljenih osebi, v kolikor ta ni davčni zavezanec, ki jih opravi posrednik delujoč v imenu in za račun druge osebe, je kraj, kjer je opravljena glavna transakcija (za davčne zavezance velja splošno pravilo).

Za storitve povezane z nepremičninami

Kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami je kraj, kjer se nepremičnina nahaja, ne glede na to, ali je storitev opravljena osebi, ki je davčni zavezanec, ali ne.

Za opravljanje prevoza potnikov

Kraj opravljanje storitve je kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja.

Opravljanje prevoza blaga

Kraj opravljanja prevoza blaga osebam, ki niso davčni zavezanci (razen prevoza blaga znotraj skupnosti), je kraj, v katerem se prevoz dejansko opravi, pri čemer se upošteva prevožena razdalja. Za davčne zavezance velja splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1.

Opravljanje prevoza blaga znotraj Skupnosti

Kraj opravljanja prevoza blaga znotraj Skupnosti osebam, ki niso zavezanci za DDV, je kraj začetka prevoza (za davčne zavezance velja splošno pravilo). Prevoz blaga znotraj Unije pomeni prevoz blaga, pri katerem sta kraj začetka prevoza in namembni kraj na ozemlju dveh različnih držav članic.

Storitve s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih storitev, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah

Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo. Kraj opravljanja takšnih storitev, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci je kraj, kjer se dejavnosti dejansko izvajajo.

Kraj opravljanja pomožnih prevoznih storitev, kot so nakladanje, razkladanje, pretovarjanje in podobne dejavnosti, ter cenitve in delo na premičninah, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj, kjer so te storitve dejansko opravljene.

Kratkoročni najem prevoznih sredstev

ZDDV-1 je uvedla pojasnilo “kratkoročnega najema”. Za kratkoročni najem prevoznega sredstva se šteje najem, ki ni daljši od 30 dni (90 dni za najem plovil). Kraj dajanja prevoznega sredstva v kratkoročni najem je kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku.

Elektronske storitve

Opravljanje elektronskih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj Skupnosti, je predmet DDV v državi članici prejemnika elektronskih storitev.

Spodaj naštete storitve opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež zunaj Skupnosti, so obdavčene po sedežu prejemnika storitev, oziroma po njegovem stalnem/običajnem prebivališču. Omenjeno velja za naslednje storitve:

  • storitve prenosa in odstopa avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic,
  • storitve oglaševanja,
  • storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in druge podobne storitve ter obdelava podatkov in dajanja informacij,
  • obveznosti v zvezi s prenehanjem ali z opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali druge naštete pravice,
  • bančne, finančne in zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem razen najema sefov,
  • storitve posredovanja osebja,
  • storitve dajanja premičnin v najem razen vseh vrst prevoznih sredstev;
  • storitve zagotavljanja dostopa do distribucijskih sistemov za zemeljski plin in električno energijo ter prevoz ali prenos po teh sistemih in opravljanje drugih, s tem neposredno povezanih storitev.

Preberite tudi: Letna poročila gospodarskih družb in s.p.

Restavracijske storitve ter storitve cateringa

Kraj opravljanja teh storitev (razen kadar so opravljene na ladjah, zrakoplovih ali vlakih med delom prevoza potnikov znotraj skupnosti) je kraj, v katerem se te storitve dejansko opravijo. Za storitve opravljene na ladjah, zrakoplovih ali vlakih med delom prevoza potnikov znotraj skupnosti, je kraj opravljanja storitev tam, kjer se prevoz potnikov začne.

Kljub temu, da je pravilo določitve kraja opravljanja restavracijskih storitev in storitev cateringa enako, ne glede na to, za katero od omenjenih storitev gre, PZDDV-1 restavracijske storitve in storitve cateringa razlikuje, in sicer pravi, da so skladno z 29.a členom PZDDV-1 restavracijske storitve tiste, ki se opravijo v prostorih izvajalca storitev ter obsegajo:

  • dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane in/ali
  • pijače za uporabo ljudi ter
  • zadosten obseg pomožnih storitev, ki omogočajo takojšnje užitje te hrane in pijače (priprava pogrinjka idr.),
  • storitve cateringa pa so skladno z 29.a členom PZDDV-1 opredeljene enako kot restavracijske storitve, le da zanje velja, da se ne opravljajo v prostorih izvajalca storitev.

Za restavracijske storitve in storitve cateringa se skladno s PZDDV-1 ne štejejo naslednje storitve:

  • dobava pripravljene ali nepripravljene hrane (npr. ponudba hrane “vzemi s seboj” v restavracijah, supermarketih in podobno),
  • dobave, ki obsegajo le pripravo in prevoz hrane in
  • v splošnem dobave, ki obsegajo pripravo in dostavo hrane in/ali pijače brez katere koli druge pomožne storitve.
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP računovodstvo

MP računovodstvo

MP računovodstvo je mreža računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Vsa računovodstva uporabljajo sistem e-računovodstva, kar podjetnikom omogoča nižanje stroškov, lažji pregled nad delom in možnost za hitrejše poslovno odločanje. Preberite več >>


Poslujete z državami EU? Registrirajte se kot atipični davčni zavezanec

Poslujete z državami EU? Registrirajte se kot atipični davčni zavezanec

Ko beseda nanese na DDV zavezance, imamo običajno v mislih primere poslovnih subjektov, katerih obdavčljivi promet v letu preseže 50.000 evrov. To pa ni edini primer, da se je potrebno registrirati v sistem DDV, saj ta obveznost velja tudi za t.i. atipične davčne zavezance. Preberite več >>

Zavezanec za DDV ali nezavezanec?

Zavezanec za DDV ali nezavezanec?

Vsakdo, ki se podaja v podjetniške vode, se ob pridobitvi statusa samostojnega podjetnika samostojno odloča o vključitvi v sistem DDV, ob večjem letnem prometu pa je tovrstna vključitev obvezna. V članku si bomo pogledali, kdaj je vključitev v sistem DDV smiselna. Preberite več >>

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti mora podjetnik poznati kar nekaj predpisov. Zelo pomembno je, da pozna osnove sistema DDV, pa tudi, da ve, katere transakcije so v Sloveniji sploh obdavčljive z DDV. Preberite več >>

Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Slovenska podjetja zadnje čase čedalje pogosteje sodelujejo s tujino, zato smo na portalu Mladipodjetnik.si pripravili predstavitev osnovnih pravil, ki pridejo v poštev pri prejemanju računov za blago ali storitve od tujih dobaviteljev. Preberite več >>

EU naredila konec oprostitvi plačila DDV pri pošiljkah iz tujine

EU naredila konec oprostitvi plačila DDV pri pošiljkah iz tujine

Evropska Unija je trenutno sredi največje reforme sistema pravil, ki urejajo DDV v zadnje četrt stoletja. Predlagane spremembe naj bi sistem izboljšale in modernizirale predvsem na področju čezmejnega prometa blaga, ki se izvede med poslovnimi subjekti in potrošniki (B2C). Preberite več >>

DDV pri poslovanju s kriptovalutami

DDV pri poslovanju s kriptovalutami

Finančna uprava RS je izdala pojasnilo, v katerem povzema predvsem trenutna stališča Sodišča EU glede obdavčitve poslovanja s kriptovalutami z davkom na dodano vrednost. Preberite več >>

Računovodski slovarček

Računovodski slovarček

Za vas smo naredili kratek pregled najpogostejših izrazov v računovodstvu, kot so npr. finančni in denarni tokovi, davki (DDV, davek od dobička gospodarskih družb) ter dohodninska lestvica, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in pravilni uporabi le-teh. Preberite več >>

Kako postati zavezanec za DDV

Kako postati zavezanec za DDV

Podjetnik se lahko že ob ustanovitvi podjetja ali pa kasneje odloči, da bo postal zavezanec za DDV. Najpogostejša razloga za to sta večinsko poslovanje s pravnimi osebami ali poslovanje s tujino. Kako postati davčni zavezanec in kakšni so pogoji za to, si preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Prioritete FURS-a na področju davčnih nadzorov v letu 2017

Prioritete FURS-a na področju davčnih nadzorov v letu 2017

FURS je objavil strateške usmeritve in prioritete pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov v 2017. Letni načrt inšpekcijskega nadzora je pripravljen na podlagi analize tveganja, sistemski inšpekcijski nadzor pa se izvaja nad pravilnostjo in pravočasnostjo plačevanja davkov, carine in drugih dajatev. Preberite več >>

Oznake:,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje