Komanditna družba (k.d.)

Komanditna družba (k.d.) v osnovi spominja na družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), vendar se od nje loči po nekaterih posebnostih. Kakšne so glavne posebnosti komanditne družbe si lahko preberete v spodnjem članku.
Komanditna družba

Komanditna družba

Na tesno povezanost komanditne družbe (k.d.) z družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) kaže določba 135. člena ZGD-1, po kateri se za komanditno družbo (k.d.) smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na družbo z neomejeno odgovornostjo. Komanditna družba (k.d.) je pravnoorganizacijska oblika, primerna za majhna in srednje velika podjetja, njena posebnost pa je različen pravni položaj njenih družbenikov, ki so razdeljeni v dve kategoriji glede na njihovo odgovornost.

a) Opredelitev komanditne družbe (k.d.)

Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj eden izmed družbenikov za obveznosti družbe ni odgovoren (komanditist) (135. člen ZGD-1).

Tako sta, kot smo že omenili, za ustanovitev k.d. potrebna najmanj dva družbenika, pri čemer mora eden izmed njiju odgovarjati za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, drugi pa samo do višine svojega vložka v družbo. K.d. se tako uvršča med družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), pri kateri za obveznosti družbe odgovarjajo vsi družbeniki ter hkrati med družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), pri kateri za obveznosti družbe ne odgovarja nihče izmed njih.

K.d. morata ustanoviti vsaj dve domači ali tuji fizični ali pravni osebi, ki se odločita skupaj opravljati gospodarsko dejavnost.  V kolikor so vsi komplementarji  k.d. družbe, katerih družbeniki niso odgovorni z vsem svojim premoženjem (npr. d.o.o.), govorimo o t.i. dvojni družbi.

Prednosti komanditne družbe (k.d.) so predvsem naslednje:

  • ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala;
  • komanditist lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah;
  • omogoča oblikovanje družbe, v katero nekateri družbeniki prispevajo samo kapital (komanditist), nekateri pa samo delo (komplementar).

Slabosti komanditne družbe (k.d.) so predvsem naslednje:

  • komplementar odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem;
  • potencialno nasprotje interesov med posameznimi vrstami družbenikov;
  • bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike od kapitalske družbe (npr. d.o.o.).

b) Osnovi kapital pri komanditni družbi (k.d.)

Minimalni osnovni kapital pri k.d. ni predpisan. Komanditist lahko v k.d. vloži denar, stvari, pa tudi premoženjske pravice ter storitve, ki se lahko ovrednotijo. Vložek komanditista je potrebno izraziti v denarnem znesku, saj se ta vpiše v sodni register in tako predstavlja znesek, s katerim odgovarja komanditist za obveznosti k.d..

c) Firma družbe

Firma k.d. mora vsebovati priimek (pri fizičnih osebah) ali firmo (pri pravnih osebah) vsaj enega komplementarja ter oznako k.d. Priimkov komanditistov v firmi ne sme biti. Primer:

XYZ, Novak, k.d.

Glede ostalih sestavin firme veljajo enake omejitve kot pri družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

d) Družbena pogodba in razmerja med družbeniki pri komanditni družbi (k.d.)

Družbena pogodba ureja najpomembnejše medsebojne pravice ter obveznosti med družbeniki. Za pravna razmerja med družbeniki velja pogodbena svoboda, razen naslednjih omejitev, ki jih z družbeno pogodbo ni mogoče spreminjati:

  • komanditist ni upravičen voditi poslov družbe;
  • komanditist ne sme nasprotovati odločitvam komplementarjev, ki zadevajo redno poslovanje komplementarjev;
  • to pravilo je strogo, saj je v primeru njegove kršitve komanditist odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. S tem se njegov položaj v tem delu izenači s položajem komplementarja. Kljub prepovedi zastopanja se komanditistu lahko podeli prokura ali posebno pooblastilo za zastopanje, za kar je potrebno soglasje komplementarja.

e) Postopek ustanovitve komanditne družbe (k.d.)

Komanditna družba (k.d.) se ustanovi pri notarju, ki mu je potrebno sporočiti naslednje podatke:

  • firmo družbe;
  • sedež (kraj) in poslovni naslov družbe;
  • identifikacijske podatke ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča za fizične osebe, firma, matična številka in poslovni naslov za pravne osebe, davčna številka za tuje fizične in pravne osebe);
  • opredelitev družbenika kot komanditista ali komplementarja;
  • vrsto in obseg odgovornosti za obveznosti družbe (pri komplementarju: odgovarja z vsem svojim premoženjem, pri komanditistu: ne odgovarja);
  • višino vložka, če je družbenik komanditist;
  • identifikacijske podatke in tip zastopnikov (komplementar, morebiten poslovodja ali prokurist);
  • način zastopanja (samostojno ali skupno);
  • meje pooblastil za zastopanje;
  • šifro glavne dejavnosti.

Notar na podlagi zgoraj navedenih podatkov sestavi vse potrebne listine:

  • družbeno pogodbo v obliki notarskega zapisa ali v obliki zasebne listine, na katerem so overjeni podpisi vseh družbenikov;
  • če družbo poleg družbenikov zastopajo tudi poslovodje je potreben sklep o imenovanju poslovodij.

Za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oziroma zakoniti zastopniki pravnih oseb). Posameznega ustanovitelja lahko zastopa pooblaščenec. Pooblastilo za zastopanje pri ustanovitvi družbe s pogodbo v obliki notarskega zapisa mora biti v enaki obliki, torej v obliki notarskega zapisa.

Naslednji korak pri ustanovitvi komanditne družbe opravi notar sam. Slednji sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register v elektronski obliki. Predlogu nato priloži priloge, ki jih predhodno pretvori v elektronsko obliko in jih overi s svojim elektronskim podpisom. O zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko sodišče. Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta v sodni register Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti in matično številko.

f.) Vam k.d. ne ustreza? Raziščite druge možnosti:

VIRI:

  • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur.l.RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami;
  • Dr. Bohinc R.: Korporacije (razlaga pravnih pravil in sodna praksa), Ljubljana: 2008, Nebra d.o.o.;
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

 

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP dogodek: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

MP dogodek: Od študentskega dela do milijona evrov prometa – Luka Železnik in Dejan Kobal

Luka Železnik in Dejan Kobal sta mlada podjetnika, ki sta med študijem vzpostavila blagovno znamko Kingsbox in hitro opozorila nase. Hitro rastoče podjetje se ukvarja s spletno prodajo opreme za funkcionalno vadbo. Preberite več >>

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM točki. Preberite več >>


Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Ustanovitev podjetja na Slovaškem

Na Slovaškem določila o ustanavljanju podjetij, njihovih pravnih oblikah, pravicah in obveznostih vsebuje trgovinski zakonik. Preberite več >>

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Koliko znašajo prispevki za s.p.?

Na tem mestu si lahko ogledate stopnjo oziroma višino prispevkov za socialno varnost, ki jih mora davčnemu uradu mesečno plačevati vsak samostojni podjetnik. Od januarja 2017 dalje se podatki o višini prispevkov avtomatsko oddajo v e-davke. Preberite več >>

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnih zavodov je odvisna od tega, ali so dejavnosti, ki jih opravljajo, pridobitne ali nepridobitne narave. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja v Italiji

Ustanovitev podjetja v Italiji

V poslovnem smislu je Italija od nekdaj slovela kot zelo birokratska država. Liberalizacija na področju podjetniškega udejstvovanja, ki jo je prinesla EU, je zato na marsikaterega poslovneža na Apeninskem polotoku delovala zelo blagodejno. Preberite več >>

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Ustanovitev podjetja v Avstriji

Za razliko od Hrvaške, kjer ustanovitev podjetja ne predstavlja posebno hude finančne obremenitve, je lahko ustanovitev podjetja v naši severni sosedi finančno kar zahteven zalogaj – še posebej če govorimo o najbolj razširjeni statusni obliki: GmbH (družbi z omejeno odgovornostjo). Preberite več >>

Oblike dela za upokojence

Oblike dela za upokojence

Za upokojence je na voljo kar nekaj oblik opravljanja dela, ki pa različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine. Upokojenec lahko poleg zaposlitve delo opravlja preko s.p. ali d.o.o., civilnih pogodb, osebnega dopolnilnega dela in kratkotrajnega dela. Preberite več >>

Samozaposleni v kulturi

Samozaposleni v kulturi

Samostojni delavci v kulturi uživajo poseben status, saj morajo za status zaposlenega posebej zaprositi na ministrstvu za kulturo. Samozaposleni v kulturi so tisti ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno sprecializiran poklic s področja kulture. Preberite več >>

Oznake: ,