Komanditna družba (k.d.)

Komanditna družba (k.d.) v osnovi spominja na družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), vendar se od nje loči po nekaterih posebnostih. Kakšne so glavne posebnosti komanditne družbe si lahko preberete v spodnjem članku.
Komanditna družba

Komanditna družba

Na tesno povezanost komanditne družbe (k.d.) z družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) kaže določba 135. člena ZGD-1, po kateri se za komanditno družbo (k.d.) smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na družbo z neomejeno odgovornostjo. Komanditna družba (k.d.) je pravnoorganizacijska oblika, primerna za majhna in srednje velika podjetja, njena posebnost pa je različen pravni položaj njenih družbenikov, ki so razdeljeni v dve kategoriji glede na njihovo odgovornost.

a) Opredelitev komanditne družbe (k.d.)

Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj eden izmed družbenikov za obveznosti družbe ni odgovoren (komanditist) (135. člen ZGD-1).

Tako sta, kot smo že omenili, za ustanovitev k.d. potrebna najmanj dva družbenika, pri čemer mora eden izmed njiju odgovarjati za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, drugi pa samo do višine svojega vložka v družbo. K.d. se tako uvršča med družbo z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), pri kateri za obveznosti družbe odgovarjajo vsi družbeniki ter hkrati med družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), pri kateri za obveznosti družbe ne odgovarja nihče izmed njih.

K.d. morata ustanoviti vsaj dve domači ali tuji fizični ali pravni osebi, ki se odločita skupaj opravljati gospodarsko dejavnost.  V kolikor so vsi komplementarji  k.d. družbe, katerih družbeniki niso odgovorni z vsem svojim premoženjem (npr. d.o.o.), govorimo o t.i. dvojni družbi.

Prednosti komanditne družbe (k.d.) so predvsem naslednje:

  • ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala;
  • komanditist lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah;
  • omogoča oblikovanje družbe, v katero nekateri družbeniki prispevajo samo kapital (komanditist), nekateri pa samo delo (komplementar).

Slabosti komanditne družbe (k.d.) so predvsem naslednje:

  • komplementar odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem;
  • potencialno nasprotje interesov med posameznimi vrstami družbenikov;
  • bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike od kapitalske družbe (npr. d.o.o.).

b) Osnovi kapital pri komanditni družbi (k.d.)

Minimalni osnovni kapital pri k.d. ni predpisan. Komanditist lahko v k.d. vloži denar, stvari, pa tudi premoženjske pravice ter storitve, ki se lahko ovrednotijo. Vložek komanditista je potrebno izraziti v denarnem znesku, saj se ta vpiše v sodni register in tako predstavlja znesek, s katerim odgovarja komanditist za obveznosti k.d..

c) Firma družbe

Firma k.d. mora vsebovati priimek (pri fizičnih osebah) ali firmo (pri pravnih osebah) vsaj enega komplementarja ter oznako k.d. Priimkov komanditistov v firmi ne sme biti. Primer:

XYZ, Novak, k.d.

Glede ostalih sestavin firme veljajo enake omejitve kot pri družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

d) Družbena pogodba in razmerja med družbeniki pri komanditni družbi (k.d.)

Družbena pogodba ureja najpomembnejše medsebojne pravice ter obveznosti med družbeniki. Za pravna razmerja med družbeniki velja pogodbena svoboda, razen naslednjih omejitev, ki jih z družbeno pogodbo ni mogoče spreminjati:

  • komanditist ni upravičen voditi poslov družbe;
  • komanditist ne sme nasprotovati odločitvam komplementarjev, ki zadevajo redno poslovanje komplementarjev;
  • to pravilo je strogo, saj je v primeru njegove kršitve komanditist odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. S tem se njegov položaj v tem delu izenači s položajem komplementarja. Kljub prepovedi zastopanja se komanditistu lahko podeli prokura ali posebno pooblastilo za zastopanje, za kar je potrebno soglasje komplementarja.

e) Postopek ustanovitve komanditne družbe (k.d.)

Komanditna družba (k.d.) se ustanovi pri notarju, ki mu je potrebno sporočiti naslednje podatke:

  • firmo družbe;
  • sedež (kraj) in poslovni naslov družbe;
  • identifikacijske podatke ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča za fizične osebe, firma, matična številka in poslovni naslov za pravne osebe, davčna številka za tuje fizične in pravne osebe);
  • opredelitev družbenika kot komanditista ali komplementarja;
  • vrsto in obseg odgovornosti za obveznosti družbe (pri komplementarju: odgovarja z vsem svojim premoženjem, pri komanditistu: ne odgovarja);
  • višino vložka, če je družbenik komanditist;
  • identifikacijske podatke in tip zastopnikov (komplementar, morebiten poslovodja ali prokurist);
  • način zastopanja (samostojno ali skupno);
  • meje pooblastil za zastopanje;
  • šifro glavne dejavnosti.

Notar na podlagi zgoraj navedenih podatkov sestavi vse potrebne listine:

  • družbeno pogodbo v obliki notarskega zapisa ali v obliki zasebne listine, na katerem so overjeni podpisi vseh družbenikov;
  • če družbo poleg družbenikov zastopajo tudi poslovodje je potreben sklep o imenovanju poslovodij.

Za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oziroma zakoniti zastopniki pravnih oseb). Posameznega ustanovitelja lahko zastopa pooblaščenec. Pooblastilo za zastopanje pri ustanovitvi družbe s pogodbo v obliki notarskega zapisa mora biti v enaki obliki, torej v obliki notarskega zapisa.

Naslednji korak pri ustanovitvi komanditne družbe opravi notar sam. Slednji sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register v elektronski obliki. Predlogu nato priloži priloge, ki jih predhodno pretvori v elektronsko obliko in jih overi s svojim elektronskim podpisom. O zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko sodišče. Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta v sodni register Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti in matično številko.

f.) Vam k.d. ne ustreza? Raziščite druge možnosti:

VIRI:

  • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur.l.RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami;
  • Dr. Bohinc R.: Korporacije (razlaga pravnih pravil in sodna praksa), Ljubljana: 2008, Nebra d.o.o.;
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

 

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM / SPOT točki. Preberite več >>


Poslovni račun

Poslovni račun

Poslovni račun je nekaj, kar potrebuje vsako podjetje. Odpre se ob registraciji podjetja. Velikih razlik glede na banko, pri kateri odpremo poslovni račun, ni, vsaj kar se tiče dnevnega poslovanja. Kljub temu pa razlike obstajajo, predvsem v ceni, fleksibilnosti banke ter sistemu e-bančništva. Preberite več >>

Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev je več kot dobrodošla pomoč za vsakega podjetnika začetnika. Tovrstne zagonske pomoči Zavod RS za zaposlovanje ponuja vsakih nekaj let. Trenutno sta aktualni subvencija za samozaposlitev žensk in subvencija za samozaposlitev mladih do 28. leta. Višina subvencije je 5.000 evrov. Preberite več >>

Ponudba NLB za mlade podjetnike

Ponudba NLB za mlade podjetnike

NLB mladim in manj mladim podjetnikom nudi širok nabor storitev. Na voljo so paketi NLB Poslovni začetek za novoustanovljena podjetja in Center inovativnega podjetništva, ki nudi pomoč pri odprtju podjetja in poslovnega računa oziroma paketa. Če že poslujete, imamo na voljo NLB Poslovni paket. Preberite več >>

MP svetovanje

MP svetovanje

Ste pred ustanovitvijo podjetja, a imate premalo informacij? Ne veste, kateri stroški so povezani z ustanovitvijo? Je za vas bolj primeren s.p. ali d.o.o.? Kako je z obdavčitvijo podjetja? Se vam splača postati normirani s.p.? Kako je s popoldanskim s.p.? Vabljeni na individualno svetovanje. Preberite več >>

Kako do svoje turistične agencije?

Kako do svoje turistične agencije?

Turizem zadnja leta s hitrim porastom števila ljudi, ki se odločajo za potovanja in počitnice doživlja pravi razcvet. Temu povpraševanju sledi tudi ponudba, saj se povečuje tudi število turističnih agencij. Tokrat v članku predstavljamo pogoje, ki jih mora posameznik izpolnjevati za odprtje svoje turistične agencije. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda s "popoldanskega" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic) na "navadni" ali drugače rečeno "polni" s.p. Sprememba pride v poštev tedaj, ko podjetniku preneha zaposlitev za polni delovni čas. Preberite več >>

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital je kapital, ki je potreben za odprtje podjetja, za družbo, kot je na primer družba z omejeno odgovornostjo ali kapitalska družba oziroma družba, za katero je z zakonom določen nek minimalni osnovni kapital. Zagotovimo ga lahko v denarju ali pa v obliki stvarnega vložka v podjetje. Preberite več >>

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Od 1. julija 2013 dalje je ob 1. vpisu v poslovni register mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Preberite več >>

Normiran s.p. in dejanski s.p. – kakšna je razlika?

Normiran s.p. in dejanski s.p. – kakšna je razlika?

Ste se odločili, da boste postali samostojni podjetnik? Potem morate poleg dejavnosti, ki jo boste opravljali, določiti tudi ime podjetja, njegov sedež, vedeti pa morate tudi, ali boste odprli dejanski ali normiran s.p. Preberite več >>

Oznake: ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

24.08.2018 od 14:00 do 17:00
GDPR po GDPR (delavnica s konkretnimi rešitvami)

Vsi smo že slišali za uredbo GDPR. Poenostavljeno rečeno, gre za spremembo, zaostritev pravil na področju varstva osebnih podatkov, ki močno vpliva na poslovanje podjetij, ki zbirajo osebne podatke o strankah. Kako se na spremembe, ki jih je prinesla uredba GDPR, pripraviti v praksi in kaj je potrebno urediti na vaši spletni strani ter kar se tiče hranjenja osebnih podatkov o strankah?
Preberite več >>

Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

06.09.2018 od 14:00 do 18:00
Delavnica: Optimizacija spletnih strani – povzpnite se višje na Googlu!

Klasična trgovina z odličnimi izdelki in nizkimi cenami ni vredna veliko, če se nahaja na odročni lokaciji, kjer je nihče ne obišče. Podobno velja za spletne strani in spletne trgovine. Če vas obiskovalci ne najdejo, potem tudi nakupa ne morejo opraviti. Zato je tu optimizacija spletnih strani oziroma z drugimi besedami: Kako biti na Googlu višje od konkurence.
Preberite več >>

Vse za podjetje