Bo sledil val stečajev in prisilnih poravnav?

Na podlagi AJPES-ovih podatkov je aprila letos imelo 4000 podjetij blokirane račune, skupaj s samostojnimi podjetniki pa ta številka presega številko 9000. Bo temu sledil val stečajev in prisilnih poravnav?

Novela ZFPPIPP-E, ki je pričela veljati 15. avgusta 2013, prinaša dve spremembi insolvenčne zakonodaje:

• definicija trajne nelikvidnosti in
• nov institut poenostavljene prisilne poravnave

Nova definicija insolvenčnosti (trajne nelikvidnosti)

Novela t. i. »stečajnega zakona« na novo definira insolventnost (točneje trajno nelikvidnost). Za insolventnega se zdaj šteje pravna oseba, podjetje ali zasebnik, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice. Tako stanje lahko traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka ali če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Gre torej za tiste subjekte na gospodarskem trgu, ki imajo transakcijske račune blokirane neprekinjeno dva meseca ali s prekinitvami 60 dni v 3 mesecih.

Namen spremenjene insolvenčne zakonodaje je, da bi se insolvenčni postopki začenjali prej, saj so se, po mnenju zakonodajalca, do sedaj začenjali prepozno. Za to naj bi bila kriva tudi zakonodaja, saj je bilo zelo težko dokazati, da je dolžnik trajno nelikviden. Tako so se stečajni postopki začenjali šele po tem, ko je upravi in lastnikom uspelo podjetje do konca izčrpati. Pri takem ravnanju je ostalo v stečajni masi malo ali pa celo nič, zato upniki (dostikrat so ti zaposleni v podjetju) niso mogli biti poplačani.

Poenostavljen postopek prisilne poravnave

S spremembo ZFPPIPP-E je uzakonjen tudi nov postopek prisilne poravnave, t. i. postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki je cenejši in hitrejši postopek prestrukturiranja za mikro podjetja in s.p.

Dolžnik bo lahko od sedaj naprej predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave priložil računovodske izkaze, za katere ni potrebno, da so revidirani, kot morajo biti pri redni prisilni poravnavi. Predložiti bo moral tudi seznam upnikov in njihovih terjatev ter notarsko overjeno izjavo, da so podatki v izkazih resnični.

Poenostavljen postopek prisilne poravnave omogoča učinkovitejše in realnejše možnosti prestrukturiranja malih podjetij in samostojnih podjetnikov, saj je postopek sanacije bistveno hitrejši, predvsem pa cenejši. 

Viri: Delo, STA, Dnevnik, Ius info, Tax-fin-lex, Vlada.si