
S.p. z norminiranimi stroški
Do leta 2024 je obstajala možnost obdavčitve tako za normirani s.p. kot za normirani d.o.o. Od 1.1.2024 je mogoča samo še oblika normirani s.p..
Obdavčitev samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov
A: Normirani s.p. – zaposlena ena oseba za 9 mesecev ali polno zavarovan nosilec s.p. (polni s.p.)
Z letom 2023 je obdavčitev normiranih s.p. postala nekoliko višja in bolj kompleksna. Za lažjo razlago si oglejte preglednico.
nad | do | normirani odhodki | ||
50.000 | 80% | |||
50.000 | 100.000 | 40% | nad | 50.000 |
100.000 | 0% | nad | 100.000 |
Primer izračuna 1: Polni normirani s.p. s 50.000 evrov prihodkov
Če od 50.000 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, nam ostane 10.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 2.000 evrov.
Primer izračuna 2: Polni normirani s.p., 70.000 prihodkov
Če od prvih 50.000 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, nam ostane 10.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 2.000 evrov. Ostane nam še 20.000 evrov. Temu delu lahko odštejemo 40% normiranih stroškov, kar pomeni, da nam ostane 12.000 evrov. Ko jih obdavčimo z 20% to pomeni, dodatnih 2.400 evrov davka. Skupna obdavčitev je torej 4.400 evrov.
Polni normirani s.p. lahko ostanete, dokler ne presežete seštevka 300.000 evrov prihodkov v dveh zaporednih letih.
B: Popoldanski normirani s.p.
Pri popoldanskem s.p. je obdavčitev še nekoliko bolj kompleksna. Ključen podatek za stopnjo obdavčitve je ali ima popoldanski s.p. zaposleno 1 osebo za vsaj 9 mesecev v davčnem letu ali ne.
Prihodki | Zaposlena oseba za 9 mesecev | Obdavčitev v 2022 | Obdavčitev v 2023 in 2024 | Razlika |
12.500 | NE | 500 | 500 | 0 |
12.500 | DA | 500 | 500 | 0 |
50.000 | NE | 2.000 | 5.000 | -3000 |
50.000 | DA | 2.000 | 2.000 | 0 |
100.000 | NE | / | / | / |
100.000 | DA | 4.000 | 8.000 | -4.000 |
Nova davčna sprememba torej najbolj vpliva na popoldanski normirani s.p., ki nima zaposlenih.
nad | do | normirani odhodki | ||
12.500 | 80% | |||
12.500 | 50.000 | 40% | nad | 12.500 |
50.000 | 0% | nad | 50.000 |
Primer izračuna 1: Popoldanski normirani s.p. brez zaposlenih z 10.000 evrov prihodkov
Od 10.000 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, tako nam ostane 2.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 400 evrov.
Primer izračuna 2: Popoldanski normirani s.p. z zaposleno osebo za 9 mesecev in 50.000 evrov prihodkov
Če od prvih 12.500 evrov odštejemo 80% normiranih stroškov, nam ostane 2.500 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 500 evrov. Ostane nam 37.500 evrov. Če od teh odštejemo 40% normiranih stroškov, nam ostane 22.500 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20% stopnji, kar pomeni 4.500 evrov. Skupna obdavčitev je torej 5.000 evrov.
Katere evidence morajo voditi “normiranci”?
Samostojnim podjetnikom normirancem voditi poslovnih knjig, Ministrstvo za finance pa predpiše, katere evidence je potrebno voditi. Tudi v tem primeru ni možnosti upoštevati davčnih olajšav za dejavnost, možnosti upoštevanja splošne olajšave in drugih osebnih davčnih olajšav. V tem primeru se davek plača tudi v primeru, če podjetje izkaže več odhodkov kot ima dejansko prihodkov (izguba).
Če je zasebnik DDV zavezanec, znesek DDV z upoštevanjem ustrezne stopnje izkaže na računu.
»Normiranci« so tako skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe RS (pravilnik najdete tukaj), ki opravljajo dejavnost dolžni za poslovne in davčne namene voditi naslednje evidence:
- evidenco izdanih knjigovodskih listin;
- evidenco osnovnih sredstev in
- morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.
V kolikor je »normiranec« registriran za DDV, je poleg zgoraj navedenih evidenc dolžan voditi tudi vse evidence v skladu z DDV predpisi. Pravilnik pri vsaki izmed evidenc predpisuje tudi minimalen obseg podatkov in obliko, v kateri morajo normiranci voditi evidence.
a.) Evidenca izdanih knjigovodskih listin
Evidenca izdanih knjigovodskih listin se lahko vodi bodisi v papirni bodisi v računalniški obliki in mora vsebovati najmanj:
- številko in datum vpisa v evidenco;
- številko in datum knjigovodske listine;
- opis poslovnega dogodka in znesek iz knjigovodske listine;
- znesek prihodkov po SRS ali ZDoh-2 ter morebiten znesek popravka prihodkov na ravni davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja prihodkov na davčno priznane).
Upoštevaje dejstvo, da je davčno leto pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.
b.) Evidenca osnovnih sredstev
Vodenje evidence osnovnih sredstev je obvezna zgolj za »normirance«, ki imajo v lasti osnovna sredstva. Normiranci morajo poskrbeti, da bo evidenca osnovnih sredstev vsebovala najmanj:
Preberite tudi: Obdavčitev d.o.o.
- zaporedno številko osnovnega sredstva;
- opis, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve;
- podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva.
V evidenco se vpisujejo vse listine, ki se nanašajo na pridobitev in odtujitev oziroma izločitev osnovnih sredstev in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.