S.p. z norminiranimi stroški
Normirana obdavčitev s.p. se je od 1. januarja 2026 bistveno spremenila: pragi prihodkov so višji, delež normiranih odhodkov se po novem giblje v treh namesto dveh razredih, dohodek pa se ne obdavčuje več po enotni 20-odstotni stopnji, temveč progresivno – 20 % in 35 %. V nadaljevanju razložimo, kaj sprememba pomeni za polni in popoldanski normirani s.p., in izračune ponazorimo s konkretnimi primeri.
Kaj je normirani s.p.?
Normirani s.p. je oblika obdavčitve samostojnega podjetnika, pri kateri se davčna osnova ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, temveč se del prihodkov avtomatično prizna kot t. i. normirani odhodki – ne glede na to, koliko dejanskih stroškov je podjetnik dejansko imel. Do konca leta 2023 je bila ta oblika na voljo tudi za d.o.o., od 1. 1. 2024 pa je normirana obdavčitev mogoča samo še za s.p.
Kaj se je spremenilo v letu 2026?
- Višji pragi prihodkov. Polni normirani s.p. lahko obdrži status normiranca, dokler povprečni letni prihodki v dveh zaporednih letih ne presežejo 120.000 evrov. Popoldanski normirani s.p. lahko ostane normiranec do povprečnih 50.000 evrov prihodkov na leto (prej 30.000 evrov).
- Nov, tretji razred normiranih odhodkov pri popoldanskem s.p. (do 2026 sta obstajala le dva razreda).
- Progresivna davčna stopnja. Davčna osnova se do določenega zneska še vedno obdavči po 20 %, nad njim pa po novi, 35-odstotni stopnji – prej je za celotno davčno osnovo veljala enotna 20-odstotna stopnja.
Spodaj je razlaga za obe obliki normiranega s.p. – polni in popoldanski – z novimi pragi in primeri izračuna po pravilih, ki veljajo od 1. 1. 2026.
A: Polni normirani s.p.
Za polni normirani s.p. štejete, če imate za vsaj 9 mesecev v letu zaposleno eno osebo (lahko tudi sebe) ali ste sami polno zavarovani na podlagi opravljanja dejavnosti.
| Prihodki | Normirani odhodki |
|---|---|
| do 60.000 € | 80 % |
| nad 60.000 € do 120.000 € | 0 % |
Ker se pri prvih 60.000 evrih prizna 80 % odhodkov in preostanek obdavči po 20 %, to v praksi pomeni efektivno 4-odstotno obdavčitev prvih 60.000 evrov prihodkov. Na del prihodkov med 60.000 in 120.000 evrov, kjer odhodki niso več priznani, efektivno odpade približno 20 % davka. Če davčna osnova preseže približno 72.000 evrov (kar praviloma ustreza prihodkom okrog 120.000 evrov), se za presežek uporabi 35-odstotna stopnja – v tem obsegu priporočamo, da natančen izračun preverite z računovodjo.
Primer izračuna 1: Polni normirani s.p. s 60.000 evrov prihodkov
Od 60.000 evrov odštejemo 80 % normiranih stroškov (48.000 evrov), tako nam ostane 12.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20-odstotni stopnji, kar pomeni 2.400 evrov davka (efektivno 4 % prihodkov).
Primer izračuna 2: Polni normirani s.p. z 90.000 evrov prihodkov
Od prvih 60.000 evrov po enakem izračunu kot zgoraj plačamo 2.400 evrov davka. Preostalih 30.000 evrov (del med 60.000 in 120.000 evri) se obdavči brez priznanih odhodkov, torej po 20 % od celotnega zneska, kar znese 6.000 evrov. Skupna obdavčitev je torej 8.400 evrov.
Polni normirani s.p. lahko ostanete, dokler povprečje prihodkov v dveh zaporednih letih ne preseže 120.000 evrov. Nad tem pragom morate preiti na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi prihodki in odhodki.
B: Popoldanski normirani s.p.
Pri popoldanskem s.p. je obdavčitev nekoliko bolj kompleksna, saj velja tristopenjska lestvica normiranih odhodkov.
| Prihodki | Normirani odhodki |
|---|---|
| do 12.500 € | 80 % |
| 12.500 € – 30.000 € | 40 % |
| 30.000 € – 50.000 € | 0 % |
Efektivno to pomeni: 4 % davka na prvih 12.500 evrov prihodkov, 12 % na del med 12.500 in 30.000 evrov ter 20 % na del med 30.000 in 50.000 evrov. Nad povprečnimi 50.000 evrov prihodkov v dveh letih status popoldanskega normiranca ugasne in je treba preiti na dejanske odhodke.
Primer izračuna 1: Popoldanski normirani s.p. brez zaposlenih z 10.000 evrov prihodkov
Od 10.000 evrov odštejemo 80 % normiranih stroškov, tako nam ostane 2.000 evrov davčne osnove. Ta je obdavčena po 20-odstotni stopnji, kar pomeni 400 evrov davka.
Primer izračuna 2: Popoldanski normirani s.p. z zaposleno osebo za 9 mesecev in 40.000 evrov prihodkov
Od prvih 12.500 evrov po 80-odstotnem normiranju plačamo 500 evrov davka. Za del med 12.500 in 30.000 evrov (17.500 evrov, 40 % normiranih stroškov) plačamo 2.100 evrov. Za zadnjih 10.000 evrov (del med 30.000 in 40.000 evrov, brez priznanih odhodkov) plačamo še 2.000 evrov. Skupna obdavčitev je torej 4.600 evrov.
Katere evidence morajo voditi “normiranci”?
Samostojnim podjetnikom normirancem ni treba voditi poslovnih knjig, mora pa voditi evidence, ki jih predpisuje Ministrstvo za finance. Tudi v tem primeru ni mogoče upoštevati davčnih olajšav za dejavnost, splošne olajšave in drugih osebnih davčnih olajšav. Davek se plača tudi v primeru, če podjetje izkaže več odhodkov, kot ima dejansko prihodkov (izguba).
Če je zasebnik DDV zavezanec, znesek DDV z upoštevanjem ustrezne stopnje izkaže na računu.
“Normiranci” so tako skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe RS (pravilnik najdete tukaj), ki opravljajo dejavnost, dolžni za poslovne in davčne namene voditi naslednje evidence:
- evidenco izdanih knjigovodskih listin;
- evidenco osnovnih sredstev in
- morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.
V kolikor je “normiranec” registriran za DDV, je poleg zgoraj navedenih evidenc dolžan voditi tudi vse evidence v skladu z DDV predpisi. Pravilnik pri vsaki izmed evidenc predpisuje tudi minimalen obseg podatkov in obliko, v kateri morajo normiranci voditi evidence.
a.) Evidenca izdanih knjigovodskih listin
Evidenca izdanih knjigovodskih listin se lahko vodi bodisi v papirni bodisi v računalniški obliki in mora vsebovati najmanj: številko in datum vpisa v evidenco; številko in datum knjigovodske listine; opis poslovnega dogodka in znesek iz knjigovodske listine; znesek prihodkov po SRS ali ZDoh-2 ter morebiten znesek popravka prihodkov na ravni davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja prihodkov na davčno priznane). Upoštevaje dejstvo, da je davčno leto pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.
b.) Evidenca osnovnih sredstev
Vodenje evidence osnovnih sredstev je obvezno zgolj za “normirance”, ki imajo v lasti osnovna sredstva. Normiranci morajo poskrbeti, da bo evidenca osnovnih sredstev vsebovala najmanj podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. V evidenco se vpisujejo vse listine, ki se nanašajo na pridobitev in odtujitev oziroma izločitev osnovnih sredstev in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva.
Pogosta vprašanja o normirani obdavčitvi
Ali se lahko sam odločim, ali bom normiranec ali bom vodil dejanske odhodke?
Da, ob registraciji dejavnosti in nato enkrat letno (do konca leta za naslednje leto) lahko izberete med normiranimi in dejanskimi odhodki, če izpolnjujete pogoje glede višine prihodkov.
Kaj se zgodi, če prihodki presežejo dovoljeni prag?
Če povprečni prihodki v dveh zaporednih letih presežejo 120.000 evrov (polni s.p.) oziroma 50.000 evrov (popoldanski s.p.), status normiranca samodejno preneha in morate za naslednje leto preiti na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi prihodki in odhodki.
Ali normiranci plačujejo tudi prispevke za socialno varnost?
Da, obdavčitev dohodka in prispevki za socialno varnost so ločena obveznost. Višina prispevkov je odvisna od tega, ali gre za polni ali popoldanski s.p., ne pa od tega, koliko davka plačate kot normiranec.
Ta članek je bil posodobljen na podlagi zakonodaje, veljavne od 1. 1. 2026, ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. Za natančen izračun v mejnih primerih (zlasti pri davčni osnovi blizu praga za 35-odstotno stopnjo) priporočamo posvet z računovodjo ali pojasnilom FURS o novih pogojih za normirance. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
