Razlike med navadnim in normiranim s.p.
Razlike med navadnim in normiranim s.p.
Glavni razliki med normirancem in navadnim s.p. sta v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri normiranem s.p.-ju se davčna osnova (DO) ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri navadnem pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri navadnem s.p. je davčno osnovo možno zniževati z uveljavljanjem olajšav, medtem ko normiranci tega ne morejo početi.
Normirancu tudi ni potrebno najemati računovodskega servisa (čeprav je to priporočljivo, predvsem zaradi svetovalnih storitev), saj mu ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Njegova dolžnost je le, da vodi evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev ter da ob roku odda davčni obračun.
Podrobneje o davčni obravnavi s.p. v članku Obdavčitev s.p.
Normiranci, ki so zavezanci za DDV, morajo voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV, npr. knjigo prejetih in izdanih računov. Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebno predpisi s področja njihove dejavnosti.
Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa obstaja omejitev, in sicer se lahko za tovrstno ugotavljanje odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov (velja za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih) ali 100.000 evrov (velja za navadni s.p. ali popoldanski s.p. oziroma d.o.o., ki vsaj 5 mesecev v letu zaposluje 1 osebo za polni delovni čas).
Nadaljnja razlika je v sami obdavčitvi, pri čemer je navadni s.p. obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20 %.
| Navadni s.p. | Normirani s.p. | |
|---|---|---|
| ugotavljanje davčne osnove | DO = prihodki – davčno priznani odhodki | DO = 20 % vseh prihodkov (= prihodki – 80 % normiranih odhodkov) |
| obdavčitev | dohodninska lestvica (16, 27, 34, 39, 50 % od DO) | končni davek: 20 % od davčne osnove |
| računovodstvo | zakonsko neobvezno, a priporočljivo | zakonsko neobvezno, podjetnik lahko vse dela sam |
| omejitve | ni omejitev | ni dovoljeno preseči 50.000 evrov (popoldanski s.p.) letnega prometa dve leti zapored oziroma 100.000 (polni s.p.), če je pri davčnem zavezancu ena oseba polno socialno zavarovana |
| olajšave | možnost uveljavljanja olajšav | olajšav ni možno uveljavljati |
Pri sprejetju odločitve glede načina ugotavljanja davčne osnove, je potrebo v obzir vzeti še dejstvo ali ima podjetnik “polni” s.p. ali popoldanski s.p.. Prav tako razlika v obdavčitvi za naslednje leto vpliva na višino prispevkov zaradi določitve drugačne zavarovalne osnove.
Primeri primerjalnih izračunov za samostojnega podjetnika (upoštevana je le splošna davčna olajšava):
Primer št. 1:
| Letni prihodki | 12.000 | 12.000** | 24.000 | 24.000** | 48.000 | 48.000** |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Letni odhodki | 9.000 | 9.000 | 9.000 | 9.000 | 15.000 | 15.000 |
| Letni prispevki | cca. 3.960 | cca. 2.760* | cca. 3.960 | cca. 2.760* | cca. 3.960 | cca. 2.760* |
| Obračun dohodnine pri navadnem s.p. | 0 | 0 | 1.060 | 1.250 | 6.814 | 7.306 |
| Obračun dohodnine pri normiranem s.p. | 480 | 480 | 960 | 960 | 1.920 | 1.920 |
| Skupni dolg državi pri navadnem s.p. | 3.960 | 2.760 | 5.020 | 4.010 | 10.774 | 10.066 |
| Skupni dolg državi pri normiranem s.p. | 4.440 | 3.240 | 4.920 | 3.720 | 5.880 | 4.680 |
Primer št. 2:
| Letni prihodki | 12.000 | 12.000** | 24.000 | 24.000** | 48.000 | 48.000** |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Letni odhodki | 4.800 | 4.800 | 4.800 | 4.800 | 30.000 | 30.000 |
| Letni prispevki | cca. 3.960 | cca. 2.760* | cca. 3.960 | cca. 2.760* | cca. 3.960 | cca. 2.760* |
| Obračun dohodnine pri navadnem s.p. | 0 | 0 | 2.340 | 2.665 | 2.016 | 2.340 |
| Obračun dohodnine pri normiranem s.p. | 480 | 480 | 960 | 960 | 1.920 | 1.920 |
| Skupni dolg državi pri navadnem s.p. | 4.096 | 2.869 | 6.300 | 5.425 | 5.976 | 5.100 |
| Skupni dolg državi pri normiranem s.p. | 4.410 | 3.420 | 5.130 | 3.716 | 6.570 | 5.580 |
*novoodprta podjetja (imajo v prvem letu poslovanja 50 % oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v drugem letu pa 30 % – več o tem preberite v članku Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja)
**oproščeni prispevki PIZ predstavljajo prihodke, zato bi morala biti realna višina letnih prihodkov nekoliko manjša
Pri odločitvi med navadnim in normiranim s.p. je torej potrebno upoštevati:
- višino letnih prihodkov (pri nizkih letnih prihodkih se zaradi možnosti uveljavljanja olajšave ne splača biti normiranec)
- razmerje med prihodki in odhodki (manjše kot je to razmerje, bolj se splača imeti navaden s.p. zaradi načina ugotavljanja davčne osnove)
- možnost uveljavljanja olajšav
- normiranci ne potrebujejo računovodstva in se tako lahko izognejo tovrstnemu mesečnemu strošku
- normiranec je omejen pri zaslužku, saj v primeru, da v dveh zaporednih letih preseže mejo 50.000 evrov letnega prometa, začne obvezno ugotavljati davčno osnovo po dejanskih odhodkih (oziroma 100.000 evrov – velja za tiste davčne zavezance, ki bodo v davčnem letu vsaj 5 mesecev prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, ali pa bodo zaposlili vsaj eno osebno, ki bo najmanj 5 mesecev prijavljena v pokojninsko ali invalidsko zavarovanje za polni delovni čas).
O normiranem s.p. smo pisali tudi v članku: S.p. z normiranimi stroški.
Popoldanski s.p. normiranec
Pri popoldanskem s.p. z normirano obliko obdavčitve, je obdavčitev enaka kot pri polnem normiranem s.p. Razlika je pravzaprav le v prispevkih za popoldanski s.p., ki so bistveno nižji kot pri polnem s.p..
Vir: Normiran.si
Članek vsebuje informativne izračune ter je zaradi lažjega branja in primerjeve poenostavljen. Članek ni davčni nasvet, zato avtor niti Zavod mladi podjetnik ne prevzemata nobene odgovornosti za uporabo vsebine članka pri davčnem optimiziranju poslovanja.
