Vse, kar mora mladi podjetnik vedeti o DDV

DDV za podjetnike je lažje razumeti, če poznate stopnje, prag za vstop v sistem DDV in redne obveznosti do Finančne uprave.

Da boste vedno pravilno obračunali DDV in izpolnili vaše obveznosti, je pred vami vodnik po sistemu DDV, ki bo odgovoril na ključna vprašanja v povezavi z davkom, kot so: temeljne osnove davka na dodano vrednost, zakonska podlaga za DDV, kdo je davčni zavezanec, katere stopnje DDV uporabljamo v Sloveniji, kako se DDV obračunava ter podobne vsebine pomembne za mlade podjetnike.

Osnove davka na dodano vrednost

Temeljne osnove davka na dodano vrednost (DDV) ali angleško Value Added Tax (VAT) so:

• V osnovi je DDV davek na potrošnjo, kar pomeni, da DDV na koncu plača končni potrošnik v obliki odstotnega dodatka na končno ceno blaga ali storitve. DDV bremeni le tiste kupce blaga in storitev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, to pa so predvsem občani oziroma končni potrošniki.
• Je posredni davek, saj dobavitelj blaga ali storitev (davčni zavezanec) plača DDV za blago ali storitve nacionalni davčni upravi, potem ko odšteje DDV, ki je že plačan dobaviteljem.
• Gre za vsefazni davek, ki se plačuje pri vsaki opravljeni storitvi in vsaki dobavi blaga od ustvarjene dodane vrednosti.
• Je prometni davek, kar pomeni, da ga je potrebno obračunati takrat, ko je promet opravljen in še v nekaterih drugih primerih, ki jih določa ZDDV-1 (npr. neposlovna raba,..)

Ena od bistvenih lastnosti davka na dodano vrednost je zagotovitev davčne nevtralnosti med davčnimi zavezanci. Nevtralnost za davčnega zavezanca, kupca blaga in storitev pomeni pravico, da od davčne obveznosti v davčnem obdobju odšteje vstopni davek, ki so mu ga zaračunali dobavitelji.

Zakonska podlaga za DDV

Osnovna predpisa, ki od 1. januarja 2007 v Sloveniji urejata obračunavanje DDV, sta Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) ter Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju P-ZDDV-1). Ker je Slovenija članica EU, mora tudi pri obračunavanju DDV upoštevati pravo EU, ki se uporablja primarno in neposredno.

Osnova za sprejetje ZDDV-1 je tako Direktiva 2006/112/ES, ki postavlja temelje enotne ureditve in je za države članice obvezna. Poleg Direktive se uporablja tudi Izvedbena uredba Sveta*, ki določa izvedbene ukrepe za Direktivo o DDV.

Pri interpretaciji zakonodaje o DDV pa so pomembne tudi Sodbe Sodišča EU, s katerimi sodišče podaja sodbe glede vprašanj, ki se nanašajo na pravilno uporabo enotnega sistema DDV v posamezni državi članici. Sodbe predstavljajo pomemben pravni vir pri obdavčenju, v davčnih ter sodnih postopkih.

Poleg naštetih predpisov za interpretacijo zakonodaje v Sloveniji uporabljamo tudi pojasnila Ministrstva za finance Republike Slovenije (v nadaljevanju MF) in Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), katere del je tudi carinska služba.

Kdo je davčni zavezanec ?

Za namene DDV je potrebno vedeti, kdo je davčni zavezanec. To je oseba, ki neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost na katerem koli kraju, s kakršnim koli namenom ali rezultatom. Zavezanec s sedežem v Sloveniji, katerega promet na ozemlju Slovenije v koledarskem letu ne presega 60.000 evrov, je oproščen obračunavanja DDV (94. člen ZDDV-1) in ga imenujemo mali davčni zavezanec. Če v tekočem letu presežete 60.000, ne pa 66.000 evrov, oprostitev velja do konca tekočega leta, nato pa ste zavezanec s 1. januarjem naslednjega leta; če presežete 66.000 evrov, ste zavezanec že z dobavo, s katero ste prag presegli. Mali zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV in DDV ne sme izkazovati na računih; za obračunavanje DDV se lahko tudi prostovoljno odloči, če izbiro vnaprej priglasi in jo uporablja vsaj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.

Posebej velja poudariti, da je davčni zavezanec prav tako tudi vsaka oseba, ki občasno dobavlja nova prevozna sredstva, ki se jih prevaža v drugo državo EU.

Podrobneje o tem, kdo mora postati zavezanec in kako poteka registracija, si preberite v člankih Zavezanec za DDV ali nezavezanec? in Kako postati zavezanec za DDV.

Stopnje davka na dodano vrednost

Obdavčljive transakcije se obračunavajo po stopnjah in pod pogoji, ki jih določi država EU, kjer se opravijo. V Sloveniji se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od vsakega prometa blaga, storitev, pridobitev blaga iz druge države članice EU in uvoza blaga, razen:

• od prometa, za katerega je v Prilogi I ZDDV-1 posebej določena znižana stopnja 9,5 % DDV ter
• od prometa, ki je DDV oproščen tudi po drugih določbah ZDDV-1.

Primeri blaga in storitev, kjer se obračuna davek po 9,5 % stopnji, so živila in druge dobave iz Priloge I ZDDV-1. Celotni seznam lahko najdete v Prilogi I ZDDV-1. Poleg 9,5-odstotne obstaja tudi posebna znižana stopnja 5 %, ki velja za dobave blaga in storitev iz Priloge IV ZDDV-1, na primer za knjige.

Ko se v podjetju srečate z vprašanjem, po kateri stopnji boste obračunavali DDV, je potrebna natančna opredelitev opravljenega prometa (ali gre za blago ali storitev, kakšno je to blago /sotritev, ali gre morda za sestavljeno dobavo itd.). V pomoč so vam lahko pojasnila na spletni strani FURSA.

Primer oproščenih transakcij so finančne transakcije, zdravstvene storitve, šolska dejavnost ipd. Več o obdavčljivih in oproščenih transakcijah preberite v članku Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV.

Kako se DDV obračuna?

Pri DDV vsak udeleženec v verigi obračuna davek na dodano vrednost, hkrati pa od tega zneska odšteje vstopni DDV, ki so mu ga zaračunali dobavitelji (63. člen ZDDV-1), če blago in storitve uporablja za svoje obdavčene transakcije. Tako dejansko plača v proračunsko blagajno le razliko med davkom, ki ga je zaračunal pri naslednji fazi ali končnemu potrošniku, ter davkom, ki je bil njemu zaračunan pri nabavi.

Konkretno to pomeni, da DDV, ki ste ga obračunali na izdanih računih zmanjšan za vrednost DDV, ki je obračunan na prejetih računih, za blago in storitve, ki so neposredno povezane z vašim poslovanjem.

Preberite tudi: Registracija v sistem SPOT za DDV

Davčni zavezanec tako državi dejansko ne plača toliko davka, kolikor ga obračuna na izdanih računih, saj lahko od njega odbije tistega, zaračunanega v prejetih računih (tudi pri uvozu in v primeru samoobdavčitve).

Za lažjo ponazoritev obračuna DDV predstavljamo primer obračuna DDV pri prodaji blaga.

Mizar od gozdarskega podjetja kupi les za 305 eur. Ker je podjetje zavezanec za DDV cena sestoji iz osnove 250 eur ter davka 55 eur. Mizar nato proda izdelek za 610 eur in ker je tudi mizar zavezanec za DDV, cena sestoji iz osnove 500 eur + 110 eur DDV.

To pomeni, da je dobavitelju plačal 55 eur DDV, svoji stranki pa je obračunal 110 eur DDV. V primeru, da izdelka ne bi prodal v istem davčnem obdobju, bi od države prejel povračilo 55 eur plačanega DDV dobavitelju, ker pa ga je prodal v istem davčnem obdobju, lahko od obračunanega DDV odšteje vhodni DDV.

To pomeni, da od zaračunanega DDV stranki v vrednosti 110 eur, ki bi ga moral plačati državi, odšteje vhodni DDV, tj. 55 eur, ki jih je že plačal gozdarskemu podjetju, zato ga mora državi plačati le še razliko v vrednosti 55 eur.

Mizar:

• Dobava: 500 eur
• Obračunani DDV: 110 eur
• Vhodni DDV: 55 eur
• Neto DDV, ki se plača državi: 55 eur

V tem članku smo si pogledali osnove DDV, zakonsko podlago za DDV, kdo je davčni zavezanec, katere stopnje DDV uporabljamo v Sloveniji ter kako se DDV obračunava.

Preberite tudi: Zavezanec za DDV ali nezavezanec?

DDV za podjetnike: obračun, obdobje, rok in poročila

Ko postanete zavezanec za DDV, vas poleg računov čakajo redne obveznosti do Finančne uprave. Spodnja tabela povzema glavne iz ZDDV-1.

Uradni vir: SPOT – davek na dodano vrednost.

Pogosta vprašanja o DDV za podjetnike

Ali moram oddati obračun DDV, če v obdobju nisem imel prometa?

Da. Obračun DDV morate predložiti ne glede na to, ali ste za obdobje dolžni plačati DDV (88. člen ZDDV-1).

Kdaj preidem z oprostitve na obračunavanje DDV?

Če promet v tekočem letu preseže 60.000 evrov, oprostitev velja do konca leta. Ko promet preseže 66.000 evrov, ste dolžni obračunavati DDV že od dobave, s katero ste prag presegli (94. člen ZDDV-1).

Ali lahko mali zavezanec na računu izkaže DDV?

Ne. Zavezanec, ki uporablja oprostitev, nima pravice do odbitka DDV in DDV ne sme izkazovati na računih. Lahko pa se vnaprej odloči za obračunavanje DDV, vsaj za tekoče in naslednje koledarsko leto.

Preberite tudi

• Zavezanec za DDV ali nezavezanec?
• Kako postati zavezanec za DDV
• Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)
• DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve
• Kako zahtevam vračilo DDV iz tujine?

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.