DDV

Ko beseda nanese na DDV zavezance, imamo običajno v mislih primere poslovnih subjektov, katerih obdavčljivi promet v letu preseže 50.000 evrov. To pa ni edini primer, da se je potrebno registrirati v sistem DDV, saj ta obveznost velja tudi za t.i. atipične davčne zavezance.

DDV je pomembna tema za podjetnike, še posebej za tiste, ki poslujejo v tujini ali s tujino. Pravila za določanje kraja obdavčitve DDV so predstavljena v nadaljevanju, poudarek je tudi na določanju kraja v povezavi z dejavnostjo.

Vsakdo, ki se podaja v podjetniške vode, se ob pridobitvi statusa samostojnega podjetnika samostojno odloča o vključitvi v sistem DDV, ob večjem letnem prometu pa je tovrstna vključitev obvezna. V članku si bomo pogledali, kdaj je vključitev v sistem DDV smiselna.

Za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti mora podjetnik poznati kar nekaj predpisov. Zelo pomembno je, da pozna osnove sistema DDV, pa tudi, da ve, katere transakcije so v Sloveniji sploh obdavčljive z DDV.

Slovenska podjetja zadnje čase čedalje pogosteje sodelujejo s tujino, zato smo na portalu Mladipodjetnik.si pripravili predstavitev osnovnih pravil, ki pridejo v poštev pri prejemanju računov za blago ali storitve od tujih dobaviteljev.

Evropska Unija je trenutno sredi največje reforme sistema pravil, ki urejajo DDV v zadnje četrt stoletja. Predlagane spremembe naj bi sistem izboljšale in modernizirale predvsem na področju čezmejnega prometa blaga, ki se izvede med poslovnimi subjekti in potrošniki (B2C).

Finančna uprava RS je izdala pojasnilo, v katerem povzema predvsem trenutna stališča Sodišča EU glede obdavčitve poslovanja s kriptovalutami z davkom na dodano vrednost.

Za vas smo naredili kratek pregled najpogostejših izrazov v računovodstvu, kot so npr. finančni in denarni tokovi, davki (DDV, davek od dobička gospodarskih družb) ter dohodninska lestvica, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in pravilni uporabi le-teh.

Podjetnik se lahko že ob ustanovitvi podjetja ali pa kasneje odloči, da bo postal zavezanec za DDV. Najpogostejša razloga za to sta večinsko poslovanje s pravnimi osebami ali poslovanje s tujino. Kako postati davčni zavezanec in kakšni so pogoji za to, si preberite v nadaljevanju.

Pri nakupovanju blaga iz tujine končna cena ni nujno enaka tisti ceni, ki jo določi prodajalec iz tujine. V nekaterih primerih je za uvoženo blago potrebno plačati še carino, trošarino in davek na dodano vrednost.

S 1. januarjem 2015 so v veljavo stopile spremembe Direktive Sveta EU, kar je k nam prineslo tudi nekaj sprememb v pravilih za določanje kraja obdavčitve za storitve, opravljene končnim potrošnikom (Business to customer – B2C).

Za uspešen prehod v nov sistem (sistem “vse na enem mestu” ali sistem mini VEM) je nujna seznanitev z administrativnimi zahtevami in postopki, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje o DDV na področju mednarodnega poslovanja s končnimi potrošniki.

Ste v lanskem letu prejeli račun, ki je imel obračunan DDV iz druge države članice EU ali tretje države? Ali veste, da ste pod določenimi pogoji upravičeni do vračila tega DDV? V nadaljevanju so predstavljena pravila ter postopek, kako zahtevati vračilo DDV v EU ali v tretjih državah.

Davčna zakonodaja se dnevno spreminja, kar pomeni, da ji je vedno težje slediti. Eden izmed ključnih davkov, s katerim se sreča podjetnik, je Davek na dodano vrednost. Sicer se zdi, da gre za enostavno obdavčitev, vendar lahko ta davek kaj hitro postane kompleksen in zapleten.

Glede na to, da se pojavlja vrsto vprašanj povezanih s poslovanjem s tujimi dobavitelji, je v nadaljevanju predstavljena obravnava prejetega računa za storitve, ki jih je opravil davčni zavezanec iz druge države članice EU, za slovenskega naročnika.

Z 2. januarjem 2016 bo treba davčno potrditi vsak izdani gotovinski račun, pri čemer se kot gotovina po novi zakonodaji šteje vse, kar ni nakazilo na transakcijski račun prodajalca, torej tudi plačila s plačilno kartico, plačila v spletni trgovini, s čeki ali boni.

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili kakšne sankcije lahko doletijo podjetnika, ki ne plača davkov, vezanih na poslovanje. Davčne prekrške in globe določata Zakon o davčnem postopku in Zakon o davku na dodano vrednost.

»Spomnite se pretepov na hrvaških tržnicah,« nas Sandi Boršo, direktor prodaje in marketinga v podjetju SAOP, opomni, kako davčne blagajne dvigajo prah prav v vseh državah, kjer so jih uvedli. Slovenijo bo uvedba doletela na prvi delovni dan naslednjega leta.

Podjetniki, ki ste v lanskem letu prejeli račun z obračunanim DDV v drugi državi članici Evropske unije ali katere tretje države, imate pod določenimi pogoji pravico, da vam je ta DDV povrnjen.

Vlada Republike Slovenije je objavila predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki bo prinesel uvedbo davčnih blagajn. Prehodno obdobje bo potekalo od 1. decembra 2015 do 2. januarja 2016, s tem datumom pa bo izvajanje postopka potrjevanja računov po tem zakonu postalo obvezno.

S 1. januarjem letošnjega leta, so na podlagi Direktive Sveta EU, ki ureja področje DDV, začela veljati spremenjena pravila za določanje kraja obdavčitve za storitve opravljene končnim potrošnikom (Business to customer – B2C).

S 1. januarjem 2015 so v veljavo stopile pomembne spremembe DDV pravil za določanje kraja obdavčitve za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ter elektronske storitve opravljene končnim potrošnikom (B2C) v drugo državo članico EU.

Pri poslovanju s tujino marsikdo ugotovi, da je sistem davka na dodano vrednost (DDV) precej zahteven za razumevanje. Prihaja namreč do pomembnih razlik med državami, ki spadajo v EU, in med državami, ki ne spadajo v EU, ter tudi v primeru dobave blaga, izvoza ali opravljanja storitev.

Zaradi vedno večjega sodelovanja slovenskih podjetji s tujino smo že predstavili osnovna pravila, ki veljajo pri izdajanju računa za tovrstne dobave. V tem članku pa so predstavljena osnovna pravila, ki veljajo za prejemnike računov pri prejemu blaga ali storitev od dobaviteljev iz tujine.

Sistem DDV ni preprost niti znotraj naših meja, kaj šele pri poslovanju s tujino. Pri poslovanju nastajajo razlike med državami znotraj in zunaj Evropske Unije ter če gre za dobavo blaga, izvoza ali opravljanja storitev.

Podjetnik mora za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti poznati vrsto predpisov. V tokratnem članku nadaljujemo s temelji DDV, in sicer s tem, ali so transakcije predmet DDV v Sloveniji ter od katere osnove se obračuna DDV.

S prvim dnem novega leta bodo v veljavo stopile spremenjene določbe Direktive Sveta EU, ki bodo prinesle pomembne spremembe na področju določanja kraja obdavčitve za storitve, opravljene končnim potrošnikom.

Seznanitev z administrativnimi zahtevami in postopki, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje o DDV na področju mednarodnega poslovanja s končnimi potrošniki, je ključnega pomena za uspešen prehod v nov sistem.

S 1. januarjem 2015 nas čakajo pomembne spremembe DDV pravil, ki lahko vplivajo na poslovne procese zavezancev za davek, prav tako pa pomenijo spremembo v načinu sestavljanja in predlaganja obračunov davka.