Prejem računa za storitve iz EU

Samoobdavčitev storitev iz EU pomeni, da DDV od storitve tujega izvajalca obračuna slovensko podjetje samo.

V nadaljevanju sta glede na status prejemnika storitve, predstavljena dva primera.

Na podlagi splošnega pravila se kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec kot tak, določa glede na sedež naročnika storitev. Davčni zavezanec je oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost (1. odstavek 5. člena ZDDV-1). Splošno pravilo o kraju opravljanja storitev je v 1. odstavku 25. člena ZDDV-1.

Kraj obdavčitve storitve, ki se zaračuna drugemu davčnemu zavezancu, je torej v državi, kjer ima prejemnik storitve svoj sedež. V našem primeru je to Slovenija.

Naročnik je identificiran za DDV

V prvem primeru imamo podjetje, ki je v Sloveniji identificirano za DDV in naroči storitev, od izvajalca s sedežem v drugi državi članici EU. Za primer, cena storitve znaša 100 evrov.   

Skladno s splošnim pravilom, je to podjetje dolžno od prejete storitve narediti samoobdavčitev. Po določbah 3. točke 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 mora namreč plačati DDV vsak davčni zavezanec, kateremu se opravijo storitve, ki spadajo pod splošno pravilo, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.

Slovensko podjetje je dolžno izvesti samoobdavčitev ne glede na to, ali dobavitelj ima ID za DDV ali ne; pomembno je le, da je davčni zavezanec in nima sedeža v Sloveniji (pravilo velja tudi za dobavitelje iz tretjih držav). Izjema je dobavitelj iz druge države članice, ki v Sloveniji uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV: takrat DDV ni obračunan in ga prejemnik ne obračuna namesto njega.

To pomeni, da podjetje namesto dobavitelja obračuna in plača DDV. Osnova za obračun davka je 100 evrov, kar pomeni, da z upoštevanjem splošne stopnje 22%, znesek davka znaša 22 evrov. Hkrati z obračunom, pa ima podjetje tudi pravico do odbitka tega zneska DDV (22 evrov), seveda ob izpolnjevanju pogojev za odbitek DDV. Pravico do odbitka DDV ima davčni zavezanec le za nabavo blaga in storitev, ki jih uporabi za namene svojih obdavčenih transakcij.

Slednje pomeni, da je nabava storitve od davčnega zavezanca iz EU, z vidika DDV v Sloveniji nevtralna.

Naročnik ni identificiran za DDV

V drugem primeru naročnik, ki ni identificiran za DDV (mali davčni zavezanec) naroči enako storitev, v enakem znesku, 100 evrov. Tudi v tem primeru velja, da je storitev obdavčena v Sloveniji na podlagi splošnega pravila, zato mora naročnik storitve, skladno z določili ZDDV-1, zaprositi za identifikacijsko številko za DDV (v nadaljevanju posebna ID-številka; FURS ji pravi identifikacijska številka z omejenim obsegom uporabe). Zahtevek DDV-P2 oddate prek eDavkov, številko pa morate pridobiti pred prvo prejeto storitvijo oziroma že za mesec, v katerem je verjetno, da boste tako storitev prejeli.

Davčni organ mora, s posebno ID- številko identificirati vsakega davčnega zavezanca, kateremu se opravijo storitve splošnega pravila, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.

S posebno ID-številko, je tak davčni zavezanec dolžan obračunati DDV (narediti samoobdavčitev). Slednje pomeni, da bo podjetje, tako kot v zgornjem primeru, namesto dobavitelja obračunalo in plačalo DDV, v višini 22 evrov (100 evrov * 22%).

Vendar pa je potrebno opozoriti, da omenjeni davčni zavezanec, skladno z določili ZDDV-1, v tem primeru nima pravice do odbitka vstopnega DDV od te nabave, kar pomeni, da je DDV, ki ga naročnik storitve v tem primeru plača, strošek podjetja.

Davčni zavezanec s posebno ID-številko, ki je identificiran za namene DDV samo zaradi prejema storitev, namreč nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ker je ta nabava povezana z njegovo oproščeno dejavnostjo (je oproščen obračunavanja DDV po 1. odstavku 94. člena ZDDV-1), in ne z njegovo obdavčeno dejavnostjo. Po 8. odstavku 94. člena ZDDV-1 takšen zavezanec nima pravice do odbitka DDV in ga ne sme izkazovati na izdanih računih.

Temu se lahko podjetje izogne tako, da se prostovoljno vključi v sistem DDV v Sloveniji in pri tovrstnih transakcijah postopa tako, kot je navedeno v prvem primeru. Izbiro morate vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.

Podrobneje o tem, kako postopati, ko prejmete račun za storitve iz tujine, v članku sprejemanje računov od tujih dobaviteljev. 

Samoobdavčitev storitev iz EU: zgled za 100 evrov

Slovensko podjetje prejme od nemškega svetovalca račun za 100 evrov brez DDV. Storitev je obdavčena pri naročniku, zato 22 % DDV obračuna podjetje samo. Če je zavezanec z odbitkom, ga v istem obračunu tudi odbije; če je identificirano samo zaradi te storitve (identifikacija z omejenim obsegom uporabe), odbitka nima.

Taka identificiranost pomeni tudi obveznost: obračun DDV-O oddate samo elektronsko prek eDavkov, evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV pa vodite za transakcije, za katere ste identificirani. Račun tujega izvajalca sicer ne vsebuje slovenskega DDV; vi ga obračunate sami. Samoobdavčitve ni, če izvajalec iz druge države članice v Sloveniji uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV.

Uradni vir: FURS – identifikacija za DDV.

Pogosta vprašanja o samoobdavčitvi storitev iz tujine

Ali lahko DDV od storitve iz EU odbijem, če nisem zavezanec za DDV?

Ne. Če ste se identificirali samo zato, da obračunate DDV od tuje storitve, odbitka nimate, obračunani DDV pa je strošek podjetja. Odbitek je mogoč le, če ste v sistemu DDV z obdavčeno dejavnostjo.

Kako dolgo moram ostati v sistemu DDV, če se prostovoljno vključim?

Najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu. Izbiro morate vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki.

Kdaj najpozneje zaprosim za ID številko zaradi tuje storitve?

Pred prvo prejeto storitvijo oziroma že za mesec, v katerem je verjetno, da jo boste prejeli. Zahtevek DDV-P2 vložite prek eDavkov. Izjema je dobavitelj, ki v Sloveniji uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV.

Kaja Ložar je davčna svetovalka v oddelku za DDV v podjetju Protokorp d.o.o., magistrirala s področja forenzičnega računovodstva na EF v Ljubljani.