Popoldanski s.p. ni pravni oziroma zakonski termin, zato ga ne najdete v zakonih ali pravnih aktih. Gre za pogovorni izraz, ki označuje samostojnega podjetnika, ki opravlja dopolnilno dejavnost in ki si prispevkov za socialna zavarovanja ne plačuje sam, ampak je zavarovan z drugega naslova (npr. prek redne zaposlitve).
Za koga je popoldanski s.p. primeren?
Tovrstna oblika dejavnosti je primerna za posameznika, ki ima plačilo prispevkov za socialno varnost že urejeno prek zaposlitve v drugem podjetju. Popoldanski s.p. (dopolnilna dejavnost oziroma postranski poklic) lahko odpre oseba, ki je hkrati v delovnem razmerju za polni delovni čas (40 ur na teden) pri drugem delodajalcu.
Popoldanski s.p. ponavadi odprejo tisti, ki jim redna služba ne zadošča – zaradi želje po dodatnem zaslužku ali po ustvarjanju na svojem. Ker so stroški prispevkov razmeroma nizki, je ta oblika podjetja pogosto poligon za podjetniško udejstvovanje: če posel uspe, se dejavnost lahko razširi na poln delovni čas ali preoblikuje v drugo obliko podjetja (npr. d.o.o.).
Za marsikoga je popoldanski s.p. tudi najbolj ugoden način prehoda iz zaposlitve v podjetništvo. Ker ohranite redno službo in s tem stalen mesečni dohodek ter socialno varnost, lahko svojo poslovno idejo preizkusite brez večjega finančnega tveganja – prispevki so nizki, stroški odprtja pa minimalni. Šele ko se izkaže, da posel resnično deluje in prinaša dovolj prihodkov, se lahko odločite za prehod na s.p. s polnim delovnim časom ali drugo obliko podjetja. Tako se izognete situaciji, da bi zaradi negotovega začetka tvegali celotno mesečno plačo.
Kdo NE more odpreti popoldanskega s.p.?
- Kdor ni zaposlen za polni delovni čas (40 ur/teden) pri drugem delodajalcu.
- Upokojenci – od 31. 1. 2015 upokojenec ne more imeti s.p., ne da bi izgubil pravico do izplačila (dela) pokojnine. Ob ponovni vključitvi v zavarovanje za manj kot polni delovni čas kot zaposlena oseba ali s.p. upokojenec pridobi pravico do izplačila sorazmernega dela pokojnine.
- Študenti prek posebne oblike “študentski s.p.” – ta oblika je bila ukinjena 1. 1. 2013; študent lahko od takrat odpre popoldanski s.p. le, če izpolnjuje enake pogoje kot vsak drug zaposleni (kar za rednega študenta praviloma ni mogoče).
Koliko znašajo trenutni prispevki za popoldanski s.p.?
Nosilec popoldanskega s.p. plačuje pavšalne mesečne prispevke, ne glede na to, koliko v posameznem mesecu zasluži – tudi če dejavnosti sploh ni opravljal. Trenutno znaša pavšalni prispevek 113,01 € na mesec (znesek se je nazadnje spremenil aprila, pred tem je bil nekoliko nižji). Prispevke je treba plačati do 20. dne v mesecu za pretekli mesec – tudi če v tem mesecu niste izdali nobenega računa. Uradne, redno posodobljene zneske prispevkov objavlja Finančna uprava RS, podroben pregled izračuna in plačila prispevkov pa najdete v članku Prispevki za popoldanski s.p..
Natančno razčlenitev zneska (PIZ, zdravstveno zavarovanje, dolgotrajna oskrba), zgodovino sprememb med letom in izračun letnega stroška najdete v ločenem, sproti posodabljanem članku: Prispevki za popoldanski s.p..
Razlike med navadnim, popoldanskim in normiranim s.p.
| Navadni s.p. | Popoldanski s.p. | Normirani s.p. | |
|---|---|---|---|
| Kdo lahko odpre | Kdorkoli | Zaposleni za polni delovni čas pri drugem delodajalcu | Kdorkoli, do določenega letnega prihodka |
| Prispevki | Odvisni od zavarovalne osnove (dobička) | Pavšalni, ne glede na dobiček (113,01 €/mesec) | Enako kot navadni ali popoldanski s.p., glede na status |
| Davčna osnova | Dejanski dobiček (prihodki – odhodki) | Dejanski dobiček iz dopolnilne dejavnosti | Normirani odhodki (pavšalni %), ne glede na dejanske stroške |
| Vodenje poslovnih knjig | Da | Da | Ne (poenostavljena evidenca) |
| Primerno za | Glavni vir dohodka | Dopolnilno dejavnost ob redni zaposlitvi | Manjši obseg poslovanja, nizki stroški |
Pravni status navadnega in popoldanskega s.p. je sicer enak – gre za isto pravno obliko podjetja, razlika je le v načinu plačevanja prispevkov za socialno varnost. Podrobno o splošnih prispevkih za s.p. (za tiste, ki nimajo urejenega zavarovanja od drugod) piše v članku Prispevki za samostojne podjetnike za socialno varnost. Če vas zanima normirana obdavčitev, si oglejte Normirana obdavčitev s.p..
Sprememba iz popoldanskega v navadni s.p.
Do prehoda iz popoldanskega v navadni s.p. najpogosteje pride, ko podjetnik izgubi ali sam prekine redno zaposlitev za polni delovni čas oziroma se odloči, da bo z dejavnostjo nadaljeval kot s svojim edinim virom dohodka. V tem primeru mora v 8 dneh od nastanka spremembe na FURS oddati vlogo za spremembo zavarovalne podlage, s katero preide iz zavarovanja po drugi podlagi (zaposlitev) na zavarovanje po podlagi opravljanja dejavnosti.
Največja posledica spremembe je višina prispevkov: ti se ne obračunavajo več po ugodnejši, nižjji osnovi za popoldanski s.p., temveč najmanj od minimalne prispevne osnove, kar mesečni strošek obveznih prispevkov za nekajkrat poveča. Ob prehodu je smiselno preveriti tudi, ali je zanj še ustrezna dejanska obdavčitev (prihodki minus odhodki) ali normirana obdavčitev, saj se lahko izkaže, da je ob višjih prihodkih iz dejavnosti smiselno zamenjati tudi način obdavčitve.
Preden se odločite za odprtje popoldanskega s.p., si oglejte tudi natančen postopek registracije v članku Ustanovitev s.p. – med drugim boste potrebovali tudi poslovni naslov, zato si oglejte našo storitev Poslovni naslov in sedež podjetja, če ga sami nimate. Če pa razmišljate o povsem drugačni obliki podjetja, kot je d.o.o., in vas zanima tudi njeno morebitno zaprtje, si preberite članek Načini zaprtja d.o.o..
Primer izračuna
Ana je redno zaposlena za polni delovni čas kot oblikovalka. Ob tem odpre popoldanski s.p. in dodatno ustvarja spletno trgovino z ročno izdelanimi izdelki. Vsak mesec plača pavšalni prispevek 113,01 €, ne glede na to, ali je v tem mesecu prodala izdelke za 50 € ali 500 €. Njen dobiček iz dopolnilne dejavnosti se obdavči po dohodninski lestvici pri letni dohodninski napovedi.
Namesto dejanskih odhodkov se lahko Ana odloči tudi za normirane odhodke, kjer se davek obračuna po pavšalni lestvici ne glede na dejanske stroške poslovanja. Kateri način je ugodnejši in koliko bi v vsakem od njiju plačala pri različnih zneskih prihodkov, lahko preverite z interaktivnim kalkulatorjem v članku Obdavčitev s.p.: dejanski ali normirani odhodki, kjer je razložena tudi celotna razlika med obema načinoma obdavčitve.
Kako podjetnik sam plača prispevke?
Položnico (UPN nalog) mora podjetnik izpolniti sam – FURS je ne pošilja. Primer pravilno izpolnjene položnice z aktualnimi zneski prispevkov za popoldanski s.p. in navodila za plačilo najdete v članku Prispevki za popoldanski s.p..
Pogosta vprašanja
Koliko stane popoldanski s.p. na mesec?
Trenutno znaša pavšalni prispevek 113,01 € na mesec, ne glede na višino dobička. Znesek se občasno uskladi z rastjo povprečne plače, zato je pred spremembo veljal nekoliko nižji znesek.
Ali moram plačati prispevke, tudi če nisem imel prihodkov?
Da. Mirovanje s.p. ne obstaja – pavšalni prispevek je treba plačati vsak mesec, tudi če dejavnosti niste opravljali.
Ali lahko upokojenec odpre popoldanski s.p.?
Ne pod enakimi pogoji kot prej. Od 31. 1. 2015 upokojenec z odprtjem s.p. izgubi pravico do izplačila celotne pokojnine, prejema pa lahko sorazmeren del, če je vključen v zavarovanje za manj kot polni delovni čas.
Kakšna je razlika med popoldanskim in normiranim s.p.?
Popoldanski s.p. se nanaša na način plačevanja prispevkov (pavšal, ker je oseba zavarovana od drugod), normirani s.p. pa na način obdavčitve (normirani odhodki namesto dejanskih stroškov). Podjetnik je lahko hkrati popoldanski in normiran s.p., če izpolnjuje pogoje za oba.
Ali se lahko popoldanski s.p. spremeni v navadni s.p.?
Da. Če se npr. zaposlitev za polni delovni čas konča, mora podjetnik spremeniti zavarovalno podlago in preide na plačevanje prispevkov po navadni (ali normirani) osnovi.
