Socialno podjetništvo – družbeno podjetništvo

Socialno podjetništvo je način podjetniškega delovanja, pri katerem je glavni cilj družbeni učinek, ne dobiček. Slovenija ga ureja z Zakonom o socialnem podjetništvu (ZSocP), ki določa, kdaj lahko neprofitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja. V članku pojasnjujemo, kaj socialno podjetništvo je, kdo lahko pridobi status, kako poteka vpis in katere spodbude so na voljo.

Kaj je socialno podjetništvo

Po razlagi države je socialno podjetje organizacija, ki z gospodarsko dejavnostjo ustvarja izdelke ali storitve, vendar ji ni glavni cilj dobiček, ampak družbeni učinek. Deluje lahko na vseh področjih, od okolja in izobraževanja do vključevanja ranljivih skupin v delo. Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost, spodbuja inovativnost in pomaga ustvarjati delovna mesta za ljudi, ki jih je težje zaposliti (SPOT: socialno podjetje).

Pomembno je razlikovati dvoje. Socialno podjetje ni prostovoljna skupina, ki dela zastonj, niti organizacija, ki bi živela od trajnih državnih subvencij. Mora imeti poslovni model, ki ji omogoča trajnost, presežke pa vlaga nazaj v svojo dejavnost.

Na katerih področjih deluje socialno podjetništvo

Socialna podjetja se pogosto lotevajo področij, ki so za klasična podjetja manj zanimiva, ker ne prinašajo visokega finančnega donosa. Pogosti primeri so ravnanje z odpadki in materiali, zaposlovanje težje zaposljivih oseb, izobraževanje, spodbujanje zdravega načina življenja, prehranska samooskrba in dostopni turistični produkti. Prednost socialnega podjetništva je tesna povezanost s skupnostjo: podjetje rešuje težavo, ki jo skupnost čuti, zato ima že od začetka zaupanje uporabnikov. Hkrati je to izziv, saj morate ob družbenem poslanstvu zagotoviti tudi finančno vzdržnost.

Zakonska podlaga

Podlaga je ZSocP (Uradni list RS, št. 20/11, 90/14 – ZDU-1I in 13/18). Novela ZSocP-A je začela veljati marca 2018. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZSocP (ZSocP-A, Uradni list RS, št. 13/2018) je med drugim odpravil delitev na tip A in tip B ter obveznost zaposlitve v določenem roku po vpisu, poenostavila pa je tudi poročanje. Natančno besedilo preverite v registru predpisov (pisrs.si).

Država razvoj področja usmerja s strategijo razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025–2035, ki jo je vlada sprejela z odlokom (Odlok o Strategiji razvoja socialne ekonomije za obdobje 2025–2035, Uradni list RS, št. 94/2025, objava 28. 11. 2025). Evidenco socialnih podjetij vodi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (7. in 42. člen ZSocP).

Kdo lahko pridobi status socialnega podjetja

Status ni nova pravnoorganizacijska oblika, temveč oznaka, ki jo lahko pridobi neprofitna pravna oseba. Po podatkih portala gov.si so to lahko društva, zavodi, ustanove, gospodarske družbe, zadruge, evropske zadruge in druge zasebnopravne osebe, ki niso ustanovljene izključno za pridobivanje dobička. Pri tem ima pomembno vlogo izbira pravne oblike:

• zadruga je naravna izbira, kadar člani odločajo enakopravno;
• fundacija ali ustanova je primerna za dolgoročne družbene cilje;
• družba z omejeno odgovornostjo je mogoča, če sta omejena delitev dobička in demokratično odločanje zapisana v internih aktih.

Samostojni podjetnik (s.p.) status socialnega podjetja ne more pridobiti, saj ni pravna oseba. Če razmišljate o drugi obliki, si oglejte tudi samostojnega podjetnika.

Pogoji za status

Po zakonu mora pravna oseba izpolnjevati ta merila:

• opravlja gospodarsko in negospodarsko dejavnost;
• v internih aktih ima določeno omejitev delitve presežkov prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane ali deležnike;
• je neodvisna in organizacijsko avtonomna od pridobitnih gospodarskih družb, oseb javnega prava in lokalnih skupnosti;
• zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem odločanju;
• izpolnjuje druge pogoje po zakonu, med drugim pripravlja letno poročilo po posebnem računovodskem standardu za socialna podjetja.

Kako poteka vpis

Ustanovitev in pridobitev statusa lahko stečeta hkrati. Vlogo vložite pri pristojnem registrskem organu. Za gospodarske družbe, zadruge in zavode je to sodišče, za društva upravna enota, za ustanove pa soglasje k aktu o ustanovitvi izda ministrstvo, pristojno za področje delovanja ustanove. Organ preveri izpolnjevanje pogojev, status pa se pridobi z vpisom oznake »socialno podjetje« oziroma »so.p.« v firmo ali ime. Registrski organ nato obvesti ministrstvo, ki podatke vpiše v evidenco socialnih podjetij. Po navedbah gov.si je treba v enem letu od pridobitve statusa ministrstvu predložiti dokazila o začetku opravljanja dejavnosti (19. člen ZSocP) (gov.si: ustanovitev socialnega podjetja).

Spodbude in razpisi

Gov.si med spodbudami navaja brezplačno uporabo nepremičnin v državni lasti za do tri leta, možnost pridobivanja javnih naročil, rezerviranih za socialna podjetja, in dostop do donacij dela dohodnine, če ima organizacija status nevladne organizacije v javnem interesu (rezident lahko do 1 odstotka odmerjene dohodnine nameni upravičencem do donacij). Natančne pogoje preverite pri pristojnem organu.

Socialno podjetništvo se financira iz različnih virov, od prihodkov iz prodaje do razpisov in donacij. Ministrstvo izvaja tudi javni razpis za spodbujanje projektov zadružništva in socialne ekonomije ter za zagon socialnega podjetništva s štirimi odpiranji (po eno v vsakem letu od leta 2025; skupaj razpisanih 4.800.000 evrov, projekti trajajo največ 12 mesecev, zadnji rok za zaključek projekta je 31. oktobra 2029), namenjen registriranim socialnim podjetjem, zadrugam in drugim subjektom socialne ekonomije (gov.si: javni razpis). Vsako odpiranje ima svoj rok, zato spremljajte objave na gov.si in SPOT.

Kako začeti

1. Jasno opredelite družbeni problem in svoje ciljne skupine.
2. Izdelajte poslovni načrt, ki pokaže, kako se bo dejavnost financirala iz prodaje in drugih virov.
3. Izberite pravno obliko in v internih aktih zapišite demokratično upravljanje ter omejitev delitve presežkov.
4. Vložite vlogo za ustanovitev in status pri pristojnem registrskem organu.
5. Spremljajte razpise in poročajte v skladu z zakonom.

Pogoji za ohranitev statusa socialnega podjetja

Status socialnega podjetja ni trajen: ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ga lahko odvzame, če podjetje ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Preglednica povzema glavne obveznosti po Zakonu o socialnem podjetništvu (ZSocP) v besedilu po noveli ZSocP-A; pred ukrepanjem preverite veljavno besedilo.

Podrobnosti o statusu in vpisu pojasnjuje tudi gov.si.

Pogosta vprašanja

Ali je socialno podjetništvo enako kot nepridobitna dejavnost?

Ne povsem. Socialno podjetje lahko ustvarja prihodke s prodajo, vendar presežkov ne sme deliti med člane in jih mora vlagati v dejavnost.

Ali lahko status pridobi s.p.?

Ne, status lahko pridobi le pravna oseba. Samostojni podjetnik ni pravna oseba.

Kdo vodi evidenco socialnih podjetij?

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ki jo dopolni na podlagi sporočila registrskega organa.

Ali so subvencije zagotovljene?

Ne. Razpisi se odpirajo po določenih rokih, sredstva so omejena, financiranje pa ni trajno.

Kdaj lahko socialno podjetje izgubi status?

Minister, pristojen za gospodarstvo, z odločbo odvzame status, če podjetje v enem letu ne začne opravljati dejavnosti, deli premoženje ali presežke, nenamensko porablja javna sredstva za socialna podjetja, dve zaporedni leti ne pošlje letnega poročila AJPES ali posluje v nasprotju z načeli socialnega podjetništva (20. člen ZSocP po noveli ZSocP-A). Status lahko podjetje tudi pisno odpove.

Ali lahko socialno podjetje deli presežke med člane?

Ne. Presežke prihodkov nad odhodki mora socialno podjetje nameniti za opravljanje svoje dejavnosti in druge zakonsko določene namene, delitev presežkov ali premoženja pa ni dovoljena (11. člen ZSocP). Za posredno delitev se šteje tudi izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom organov ali delavcem. Za kršitve so predpisane globe od 5.000 do 20.000 evrov.

Ali lahko podjetje po odvzemu statusa znova zaprosi zanj?

Da, vendar najprej po 24 mesecih od pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa (20. člen ZSocP po noveli ZSocP-A). Z dnem pravnomočnosti odločbe prenehajo tudi vse oblike spodbud, pridobljene na podlagi zakona, neporabljena ali nenamensko porabljena javna sredstva pa mora podjetje vrniti.

Kaj preberete naprej

• Zadruga
• Fundacija in ustanova
• Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
• Kako napisati poslovni načrt

Vsebina je splošne narave in ne nadomešča pravnega svetovanja. Pred odločitvijo preverite veljavne predpise in se posvetujte s pristojnim organom ali strokovnjakom.

Avtor izvirnega članka: MP urednik