Socialno podjetništvo – družbeno podjetništvo
Socialno podjetništvo
Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki jo odlikujejo tri nujne sestavine:
- Podjetniška ideja, ki je temelj vsakega podjema, rešuje akutni družbeni problem in vsebuje poslovni model, ki zagotavlja finančno vzdržnost podjetja in dobiček.
- Organizacijska struktura podjetja temelji na demokratičnih načelih in na enakopravnosti vseh zaposlenih.
- Podjetje deluje po načelih neprofitnosti – dobiček vlaga nazaj v lastno dejavnost.
Na prvi pogled je morda definicija jasna in razumljiva. Pa vendar imam občutek, da »v praksi« marsikdo ne razume te definicije, zato naj napišem še, kaj socialno podjetništvo ni. Ni rešitev, ki je padla z Marsa in povzročila takšne spremembe, da nam ne bo potrebno več delati in bomo živeli le še od sociale.
Socialna podjetja niso skupine prostovoljcev, ki delajo zastonj
Socialna podjetja niso podjetja, ki prejemajo trajne subvencije države. Socialno podjetništvo ni marketinška »pocukrana« krilatica, ki bi jo bilo dobro zapisati na spletno stran.
V bistvu gre za uporabo podjetniških veščin, znanj in orodij pri reševanju družbenih problemov. Posameznica se socialnega podjetja loti, ker jo nekaj v družbi moti. Korist obče skupnosti postavi pred svoje osebne koristi. Zazna nek problem in poskusi najti rešitev, ki v sebi nosi poslovni model, ki ji omogoča trajnost in razvoj.
Socialno podjetništvo ustvarjajo visoke dodane vrednoti v finančnem smislu, dosega pa ogromen vpliv na skupnost
Ponavadi se socialne podjetnice lotevajo področij, ki so za klasične podjetnice nezanimive, ker ne prinašajo visokega (finančnega) donosa. Lotevajo se tudi področij, ki bi jih lahko reševala država, pa jih ne zna, ne zmore ali noče. Pogosto rešujejo kopičenje raznovrstnih odpadkov in materialov, se borijo proti brezposelnosti, izobražujejo, spodbujajo zdrav način življenja, zvišujejo prehransko samooskrbo, ustvarjajo dostopne turistične produkte ipd.
Socialna podjetja sicer po večini ne ustvarjajo visoke dodane vrednoti v finančnem smislu, dosegajo pa ogromen vpliv (družbeni kapital) na skupnost, v kateri delujejo. Večkrat rečem, da socialna podjetja delajo ljudi bolj srečne in naletim na posmeh pri sogovorcih. Pa vendar se je v situaciji, v kateri trenutno živimo, dobro vprašati, ali smo se rodili na ta svet, da bomo bogati ali da bomo srečni?
Socialno podjetništvo torej ni romantika in ni parkirišče za kakšne “falirane” podjetnice, ki bi iz obupa delale že na pol zastonj. Gre za poligon, kjer zaradi oteženih okoliščin zvozijo le najbolj sposobne, ki bi klasično podjetje zlahka vodile, vendar jim največ pomeni, da pomagajo okolju, v katerem delujejo – rešujejo svet.
Vsekakor je potrebno poudariti, da so ravno največji izzivi socialnega podjetništva tudi največje prednosti. Ker socialna podjetja rešujejo težave skupnosti, izhajajo iz nje in rastejo skupaj z ljudmi od samega začetka. To pa je za socialno podjetje najboljša reklama.
Ni boljšega kot načrtovati in graditi podjetje s svojimi kupci
Ko kupci spoznajo, da se resnično trudiš za njih, da jim pomagaš, da si pošten, da dobiček vlagaš nazaj v okolje, kjer živijo, to pričnejo resnično spoštovati in nagrajevati. Ko jim je enkrat jasno, da to, da si socialno podjetje, ni le napis na spletni strani, ampak filozofija podjetja, postanejo tvoji najzvestejši navijači, ki jih ne bo nobena klasična podjetnica premamila z ugodnejšo ponudbo. Stranke namreč v enem trenutku spoznajo, da več, kot finančno pomagajo socialnemu podjetju, več pomagajo sebi.
Bistvo vsega pa je pošteno poslovanje. Socialna podjetnica je poštena podjetnica, ker poštena podjetnica naredi vedno prav! Se vam zdi, da je to pravljica? Da ne bo šlo? Da je človek človeku volk? Vtipkajte v Google »social entrepreneurship« in se čudite. Spoznali boste, da je človek človeku goska!
* V članku smo namenoma uporabili žensko obliko, ker raziskave kažejo, da so v socialnem podjetništvu bistveno bolj uspešne ženske, ker imajo bolj razvit občutek za skupnost. Moški so hazarderji in špekulanti. To se v socialnem podjetništvu ne obnese.