Razlike med s.p. in d.o.o.

Odprem s.p. ali d.o.o.? V fazi odločanja za odprtje podjetja, v večini primerov razmišljamo o s.p. in d.o.o.. S.p. je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, d.o.o. pa pravna oseba. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev med s.p. in d.o.o. je več.
Partnerstva SPIRIT

Spodbujanje partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih 2018–2019. (Vir slike: Pixabay)

Pri odločanju o pravno organizacijskem okviru opravljanja podjetniške dejavnosti se lahko odločamo tudi med d.o.o. (družba z omejeno odgovornostjo) in s.p. (samostojni podjetnik).

Katera oblika poslovanja je ustreznejša, d.o.o. ali s.p.?

V nekaterih primerih je to d.o.o., v drugih s.p.. Enoznačnega odgovora oziroma splošno veljavne resnice v tem primeru ni. Najprej poglejmo pravno formalno razliko. S.p. je fizična oseba, ki opravlja dejavnost. D.o.o. pa je pravna oseba, ki prav tako opravlja neko dejavnost oziroma več dejavnosti.

Razlike med s.p. in d.o.o. – pravno formalni vidik

s.p. d.o.o.
Pravno-formalna oblika Fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Pravna oseba, ki opravlja dejavnost.
Ustanovni kapital Ni ustanovnega kapitala. 7.500,00 evrov
Poslovanje S.p. lahko svobodno razpolaga s prisluženim denarjem. Prisluženi denar družbenika ni njegov, ampak pripada d.o.o.
Obdavčitev dobička Progresivna obdavčitev glede na višino dobička po dohodninski lestvici (*ob izpolnjevanju določenih pogojev se dobiček lahko obdavči ob upoštevanju normiranih odhodkov po fiksni stopnji 20%). 19% fiksna davčna stopnja. Izplačilo dobička na račun družbenika – fizične osebe je obdavčeno s 25%.
Odgovornost Podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem. D.o.o. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Družbenik v osnovi ne odgovarja za obveznosti družbe.
Plača Plača podjetnika je dobiček s.p. Dvigi denarja med letom niso odhodek za s.p., razen prispevkov. Plača družbenika, ki je zaposlen v d.o.o., je odhodek za d.o.o.
Prispevki Posameznik je vključen v obvezno zavarovanje kot samozaposlen. Osnova za odmero prispevkov je dobiček s.p.

V kolikor je posameznik že vključen v obvezno zavarovanje na drugi podlagi, plačuje zgolj pavšalne prispevke (t.i. popoldanski s.p.)

V kolikor je družbenik zaposlen v d.o.o., je vključen v obvezno zavarovanje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Osnova za odmero prispevkov je plača.

Družbenik – poslovodja, ki v družbi ni zaposlen, je vključen v zavarovanje kot družbenik. Osnova za odmero prispevkov so vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela.

Višina prispevkov ni odvisna od višine dobička d.o.o..

Računovodstvo Enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali *normirani odhodki. Dvostavno knjigovodstvo oziroma računovodstvo.

* velja za normirani s.p.

Več o normiranem s.p. si preberite v članku: S.p. z normiranimi stroški >>

Razlike med s.p. in d.o.o. – davčni vidik

navadni s.p.

normirani s.p.

d.o.o.

normirani d.o.o.

Obdavčitev

Progresivna

Pavšalna (cedularna)

Davčna osnova

Dobiček, ki je presežek davčno priznanih prihodkov nad davčno priznanimi odhodki.

20 odstotkov od davčno priznanih prihodkov.

Dobiček, ki je presežek davčno priznanih prihodkov nad davčno priznanimi odhodki.

20 odstotkov od davčno priznanih prihodkov.

Davčno obdobje

Koledarsko leto

Koledarsko leto

Lahko je različno od koledarskega leta, vendar ne sme presegati obdobja 12 mesecev in se ga 3 leta ne sme spreminjati

Koledarsko leto

Splošna stopnja obdavčitve

Glede na dohodninsko lestvico (16, 27, 41, 50%)

20%

19%

19%

Možnost uveljavljanja davčnih olajšav

Da

Ne

Da

Ne

S.p. – davek od dohodka iz dejavnosti = dohodnina

S.p. je fizična oseba in je zato obdavčen z dohodnino.

Preberite si tudi članek o obdavčitvi s.p. >>

Stopnje dohodnine za leto 2016:

Davčni razred Obdavčljiv dohodek Davčna stopnja
1. razred do 8.021,34 16 %
2. razred od 8.021,34 do 20.400,00 27 %
3. razred od 20.400,00 do 48.000,00 34 %
4. razred od 48.000,00 do 70.907,20 39 %
5. razred od 70.907,20 50 %

Navadni s.p. ima možnost uveljavljanja splošnih, osebnih in posebnih olajšav že v obračunu davka od dohodka iz dejavnosti, medtem ko normirani s.p. te možnosti nima.

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2015.

Če znaša skupni dohodek v evrih Znaša splošna olajšava v evrih
Nad Do
11.166,37 6.519,82
11.166,37 12.570,89 4.418,64
12.570,89 3.302,70

D.o.o. – davek od dohodkov pravnih oseb in davek od dohodka iz kapitala

Dobiček pravnih oseb je obdavčen s 19 % stopnjo ne glede na to, ali ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih ali normiranih odhodkov.

Obdavčena so tudi izplačila dobička-dividend pravne osebe družbenikom. Obdavčitev dividend je odvisna predvsem od statusa prejemnika, torej ali je prejemnik fizična oseba ali pravna oseba. Izplačilo dividende fizični osebi je obdavčeno z dohodnino po davčni stopnji 25 % – davek odtegne izplačevalec dohodka. V kolikor je dividenda izplačana družbeniku-pravni osebi, ki je davčni rezident Slovenije, davčnega odtegljaja ni treba odtegniti, v kolikor prejemnik pred izplačilom izplačevalcu predloži svojo davčno številko.

Več o obdavčitvi d.o.o.

Udeležba na dobičku fizični osebi je obdavčena s 25 % stopnjo, ki predstavlja dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se prejete dividende ne vključujejo v letno napoved za odmero dohodnine oziroma informativni izračun dohodnine. Davčna stopnja na dobiček iz kapitala se manjša glede na dolžino dobe imetništva kapitala. Tako je po 5 letih imetništva kapitala (to pomeni, da si družbenik šele po 5 letih poslovanja prvič izplača udeležbo na dobičku oz. dividende) davčna stopnja 15%, po 10 letih 10%, po 15 letih 5%. Po 20 letih imetništva kapitala družbeniku ni potrebno plačati davka na kapitalski dobiček.

Razlike med sp. in d.o.o. – prispevki

Stopnje prispevkov samozaposlenih oseb:

Prispevek zavarovanca Prispevek delodajalca
Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 % 8,85 %
Za zdravstveno zavarovanje 6,36 % 6,56 %
Za starševsko varstvo 0,10 % 0,10 %
Za zaposlovanje 0,14 % 0,06 %
Za poškodbe pri delu in poklicne bolezni / 0,53 %
SKUPAJ 22,10 % 16,10 %

S.p. plačuje prispevke od zavarovalne osnove. Zavarovalna osnova je določena v višini dobička zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za socialno varnost ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunanega na mesec. Najvišja možna zavarovalna osnova je določena v višini 3,5-kratnika povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Preberite tudi: Vse, kar mora mladi podjetnik vedeti o DDV

Stopnje prispevkov lastnikov zasebnih podjetij – poslovodnih oseb so enake kot pri samozaposlenih. V zavarovalno osnovo se štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela.

VIRI:

  • Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2013 (Uradni list RS, št. 102/12)
  • Zakon o davku na dohodek pravnih oseb (ZDDPO-2; UL RS št. 117/2006 – 68/2016)

To besedilo je bilo pripravljeno na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ustanovitev in registracija podjetja (VEM / SPOT točka)

Ob ustanovitvi podjetja (registracija podjetja) se je najprej potrebno odločiti za obliko podjetja. Najpogostejša je odločitev za samostojnega podjetnika (s.p.), predvsem popoldanskega s.p. Sledi odprtje družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Po pridobitvi vseh informacij sledi registracija podjetja na VEM / SPOT točki. Preberite več >>


Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev je več kot dobrodošla pomoč za vsakega podjetnika začetnika. Tovrstne zagonske pomoči Zavod RS za zaposlovanje ponuja vsakih nekaj let. Kmalu bosta aktualni subvencija za samozaposlitev žensk in subvencija za samozaposlitev mladih do 28. leta. Višina subvencije je 5.000 evrov. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba popoldanskega s.p. v s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda s "popoldanskega" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic) na "navadni" ali drugače rečeno "polni" s.p. Sprememba pride v poštev tedaj, ko podjetniku preneha zaposlitev za polni delovni čas. Preberite več >>

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital in osnovni vložki

Osnovni kapital je kapital, ki je potreben za odprtje podjetja, za družbo, kot je na primer družba z omejeno odgovornostjo ali kapitalska družba oziroma družba, za katero je z zakonom določen nek minimalni osnovni kapital. Zagotovimo ga lahko v denarju ali pa v obliki stvarnega vložka v podjetje. Preberite več >>

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja

Od 1. julija 2013 dalje je ob 1. vpisu v poslovni register mogoče uveljavljati delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Preberite več >>

Normiran s.p. in navadni s.p. – kakšna je razlika?

Normiran s.p. in navadni s.p. – kakšna je razlika?

Ste se odločili, da boste postali samostojni podjetnik? Potem morate poleg dejavnosti, ki jo boste opravljali, določiti tudi ime podjetja, njegov sedež, vedeti pa morate tudi, ali boste odprli navadni ali normiran s.p. Preberite več >>

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Ali družbenik odgovarja s svojim premoženjem za obveznosti?

Vse družbe, razen tihe, so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu. Gospodarska družba odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem. Preberite več >>

Razpolaganje z osnovnim kapitalom družbe

Razpolaganje z osnovnim kapitalom družbe

Osnovni kapital je pri določenih vrstah pravnih subjektov obvezen. To naj bi upnikom omogočalo večjo gotovost, da bodo njihove terjatve zares poplačane. Preberite več >>

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnega zavoda

Obdavčitev zasebnih zavodov je odvisna od tega, ali so dejavnosti, ki jih opravljajo, pridobitne ali nepridobitne narave. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: ali je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: ali je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Oznake: , , , , , , ,
Iskanje
↓ Pomagamo vam pri rasti ↓

NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

11.05.2018 od 14:00 do 17:30
NOVO! Delavnica Kako pravilno pisati za splet?

Ali se besedila na spletu razlikujejo od tistih v časopisih, revijah, knjigah? Seveda se, bi se glasil odgovor slehernega avtorja, ki svoje misli objavlja na spletu. Kaj pa če bi vrtali še globlje in vprašali, v čem se besedila razlikujejo, zakaj se razlikujejo in - najpomembneje - ali vse te specifike kot pisci besedil upoštevajo ob njihovi pripravi? Prepričani smo, da odgovor ne bi bil tako suveren.
Preberite več >>

Vse za podjetje